pogodba o delu - soglasje volj - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - pooblastilo po zaposlitvi
Pogodba je sklenjena, ko je med strankama doseženo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ). Pri tem za nastanek pogodbenega razmerja ne zadošča intimna volja, ampak morata pogodbeni stranki voljo izraziti navzven.
Delavke, s katerimi je tožnik sodeloval, niso bile t. i. pooblaščenke po zaposlitvi (80. člen OZ), saj niso opravljale takega dela, da bi bilo v zvezi z njim običajno oziroma pričakovano, da imajo pri izvrševanju svojega dela tudi upravičenje za sklepanje pogodb o delu oziroma avtorskih pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020445
OZ člen 6, 6/2. ZNPosr člen 14, 14/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZPP člen 360, 360/1.
odškodnina - povrnitev škode - prodajna pogodba za nepremičnino - nepremičninsko posredovanje - odškodninska odgovornost nepremičninskega posrednika - odgovornost za stvarne napake nepremičnine - krivdna odškodninska odgovornost - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - pogodba o nepremičninskem posredovanju - poklicna dejavnost - dejavnost nepremičninskega posrednika - plaz za hišo - plazenje tal - verjetnost sprožitve zemeljskega plazu - profesionalna skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev dolžne skrbnosti - napake na nepremičnini - stvarne napake nepremičnine - očitne stvarne napake - ogled nepremičnine - skrbnost preverjanja - dejansko stanje nepremičnin - malomarno ravnanje - vmesna sodba - pravni temelj zahtevka
Nepremičninska družba ni odškodninsko odgovorna za škodo zaradi (stvarnih) napak nepremičnine, ki jih ob ustrezni skrbnosti ni bilo mogoče ugotoviti. Od nepremičninske družbe je tudi pretirano pričakovati, da razpolaga z ustreznim znanjem geološke stroke, da bi lahko sama sklepala na vzrok nastanka razpok nepremičnine, vendar pa bi morala v okviru svoje profesionalne skrbnosti tovrstne napake hiše zaznati in na ustrezen način preveriti njihov vzrok oziroma jih (vsaj) ne spregledati in tožnici brez kakršnegakoli preverjanja stanja dajati zagotovil o brezhibnosti nepremičnine. Okoliščina, da je tožnica vedela za razpoke, pri čemer je prvo toženo stranko nanje večkrat opozorila in od nje dobila izrecno zagotovilo, da ne gre za nikakršne posebnosti, odškodninske odgovornosti nepremičninske posrednice ne izključuje (ali zmanjšuje). Ker tožena stranka kot nepremičninska družba s svojim ravnanjem ni zadostila standardu dobrega strokovnjaka, odgovarja za škodo, nastalo tožnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00019433
ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/5. ODZ paragraf 418. ZIZ člen 167, 168. ZPP člen 179. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
lastninska pravica - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - superficies solo cedit - obračunavanje odvetniških storitev - veljavna odvetniška tarifa
V konkurenci med pridobitvijo lastninske pravice na podlagi nakupa nepremičnine na javni dražbi v postopku izvršbe in predhodno pridobitvijo lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ima prednost prva. Zaradi originarne pridobitve lastninske pravice kupca v izvršbi in njegovega varstva, v skladu z določbo 168. člena ZIP, zunajknjižna lastnika z lastninskim zahtevkom po pridobitvi lastninske pravice kupca ne moreta več uspeti.
začasni skrbnik zapuščine - stroški začasnega skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer
Ker dediči še niso podali dednih izjav, lahko do delitve dediščine nastopajo kot skupnost dedičev, torej lahko samo vsi skupaj od dolžnice zahtevajo prostovoljno ali prisilno izpolnitev obveznosti. Upoštevaje ostale okoliščine (sorodstveno razmerje, visok znesek terjatve) je sodišče prve stopnje pravilno sledilo predlogu in za skrbnika imenovalo enega od dedičev.
Začasni skrbnik zapuščine ima položaj skrbnika za poseben primer, ki ga nadzoruje CSD. Temu mora poročati, CSD lahko skrbnika tudi razreši. Prav tako se mora skrbnik posvetovati s sodediči in jim odgovarja za škodo. S tem so po mnenju sodišča druge stopnje zadosti varovani interesi vseh sodedičev.
Obdolženec v obravnavani zadevi ni nastopal v vlogi izvedenca v smislu 284. člena KZ-1, saj kot sodni izvedenec ni bil postavljen s strani sodišča in zato v pravdnem postopku ni deloval kot sodnikov pomočnik, temveč kot pomočnik stranke. Pritožba navaja, da je bil obdolženec v inkriminiranem obdobju vpisan v imenik sodnih izvedencev, kar nima nobene teže, saj je tudi tedaj veljavni Zakon o sodiščih sodne izvedence opredeljeval kot osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede določenih strokovnih vprašanj (84. člen ZS). Za odločitev je poleg tega ključno, da obdolženec svojega mnenja ni podal pred sodiščem, kot to prikazuje pritožba, temveč ga je izdelal na zahtevo stranke še pred začetkom sodnega postopka.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - vrednost poslovnega deleža - facultas alternativa - združitev pravd v skupno obravnavanje - več ločenih pravdnih postopkov
V prvem odstavku 44. člena ZPP navedena možnost ocene vrednosti spornega predmeta po znesku, ki ga je tožnik pripravljen sprejeti namesto izpolnitve, se nanaša na položaj, ko tožnik ponudbo za nadomestno izpolnitev vključi v tožbeni zahtevek v smislu 312. člena ZPP.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - umik predloga - smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku - stroški v postopku zavarovanja - odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - neizpolnitev - vzrok za neizpolnitev - protiustavnost zakonske določbe
Ker do umika predloga za zavarovanje ni prišlo zaradi izpolnitve upnikove obveznosti, je tožnica drugi toženki dolžna kriti s tem postopkom povezane stroške. Pri tem ni odločilno, da je predlog za zavarovanje umaknila zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo protiustavnost prvega odstavka 57. člena ZOPNI, saj ne gre za okoliščino, ki bi nastopila po krivdi ali naključju toženke. Nasprotno, protiustavno zakonsko določilo je sprejela tožnica po svojem zakonodajalcu. Prav tako tudi ni bistveno, da je sodišče prve stopnje predlogu za izdajo začasne odredbe sprva ugodilo, saj so po umiku tožbe pogoji za zavarovanje odpadli.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - udarec v prsni koš - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - premoženjska škoda - prevozni stroški - odškodnina iz naslova nege in pomoči - tuja pomoč in nega
Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova tuje pomoči in nege zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da tuje pomoči ni potreboval. Tudi po presoji sodišča druge stopnje tožnik ni utrpel takšnih poškodb, da zaradi njih ne bi mogel skrbeti za svoje osnovne potrebe.
Sprememba tožbe oziroma sprememba istovetnosti zahtevka (drugi zahtevek 184. člena ZPP) bi bila ob nespremenjenem zahtevku lahko podana le v primeru, ko bi se dejanska podlaga tožbe spremenila v tolikšni meri, da bi šlo za povsem drugačno dejansko stanje (npr. ko bi namesto stroškov v zvezi z grškimi stebri, beljenjem in izdelavo grafik na steklu zahtevala stroške za nekaj povsem drugega), do česar pa v obravnavani zadevi ni prišlo. Tožnica (najemnica) torej ima aktivno legitimacijo za predmetni tožbeni zahtevek (za povračilo stroškov za vzpostavitev poslovnega prostora oddanega v podnajem v prejšnje stanje) zoper toženca (podnajemnika). Ker temelji toženčeva obveznost na veljavni pogodbeni podlagi (pogodbi o podnajemu z aneksom in dogovoru, ki je razviden iz toženčeve izjave), posledično pa tudi na v izpodbijani sodbi izpostavljenih določbah 21. in 22. člena ZPSPP, in ker je toženec pogodbeno zavezo kršil, gre za poslovno odškodninsko odgovornost toženca in tožnica utemeljeno zasleduje svoj pogodbeni interes oziroma plačilo njej nastalih stroškov vzpostavitve v prejšnje stanje. V pritožbi izpostavljeno lastništvo stvari zato glede na povedano ni relevantno, saj je toženec posegel v tožničin pogodbeni interes in ji s tem povzročil lastno škodo, pa čeprav gre neprerekano za poškodovanje stvari v tuji lasti.
Upravitelj je utemeljil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna, saj je navedel, da najemnik najemnine ne plačuje. Pritožnik pa niti ne pojasni, zakaj naj ne bi bila potrebna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1, tožena stranka ni bila zavezana uporabiti določbo Kolektivne pogodbe tožene stranke, ki v točki d) 32. člena glede programa razreševanja presežnih delavcev določa, da mora program (v primeru večjega števila delavcev) vsebovati ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, ki so zlasti ponudba pogodbe o zaposlitvi za drugo delo v banki. Navedena določba se nanaša le na kolektivne odpuste, v tožničinem primeru pa je šlo za individualni odpust, glede katerega pa se tožena stranka tudi ni npr. posebej zavezala za uporabo navedene določbe - kot se je npr. zavezala za uporabo kriterijev iz 31. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke. Zgolj zaradi tega ni bila dolžna uporabiti vseh določb te kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
nastanitveni objekt - stanodajalec - pristojni organ
V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo.
V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.
materialna škoda na vozilu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus - odmera odškodnine
Ni moč slediti pritožbenim trditvam, da je materialna škoda po pogojih AO-PLUS izključena oziroma ni krita. Takšno stališče pritožbe je zmotno in v nasprotju s pogoji AO-PLUS.
zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - celovita dokazna ocena - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati potrebnih predpostavk odškodninske odgovornosti toženk (nevarne stvari pri objektivni odgovornosti) ter škodnega dogodka v obliki protipravne opustitve niti vzročne zveze iz razloga, ker v ravnanju prve in druge tožene stranke ni našlo ničesar nedopustnega oziroma ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o njunem protipravnem ravnanju. Ker je to ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, njena odsotnost logično vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka.
pravni interes za pritožbo - nesporna dejstva - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - takojšnje grajanje procesne kršitve
Če neko dejstvo med strankama ni sporno, potem zadostuje, da ga sodišče kot takega ugotovi, ne da bi v zvezi s tem še izvajalo dokazni postopek in nesporna dejstva posebej obrazložilo.
Tožeča stranka je s podpisom Aneksa št. 1 pristala na predčasno odpoved najemnega razmerja z dnem 31. 7. 2015, zaradi česar prenehanje najemnega razmerja že iz tega razloga ni moglo biti protipravno.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za pregled listin
Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da je nagrada za pregled odgovora na pritožbo že vključena v nagradi za pritožbo. Takšna je tudi utrjena sodna praksa, pritožbeno izpostavljanje njene protiustavnosti, brez ustreznega agrumentiranja, pa ne more imeti želene teže. Pregleda odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za samostojno odvetniško storitev, saj je pregled že zajet v nagradi za pritožbo. Poleg tega procesna pravila niti ne predvidevajo t. i. odgovora na odgovor na pritožbo.
V skladu s sedmim odstavkom 364. člena ZKP sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem še zlasti navede, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov.
Kot pravilno opozarjajo pritožniki, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni postopalo po zgoraj nakazanih procesnih pravilih ugotavljanja dejanskega stanja, saj še zlasti glede na to, da je obsodilno sodbo oprlo predvsem na izpovedbah S. U., dokazno sploh ni ocenilo oziroma je površno ocenilo ključne personalne in materialne dokaze.
OZ-UPB1 člen 179. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 10, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
prometna nesreča - nepremoženjska škoda - udarnina glave - poškodba komolca - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - valorizacija akontacije odškodnine - potni stroški pooblaščenca odvetnika - kilometrina
Sodišče prve stopnje ni valoriziralo pred pravdo plačane akontacije odškodnine, zato je to storilo pritožbeno sodišče, saj valorizacija predstavlja le matematično metodo izračuna časovno - vrednostnega trenutka obračuna terjatve.