spor o obsegu zapustnikovega premoženja - obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - denarna sredstva - sredstva na bančnem računu - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - razpolaganje dediča z zapuščino - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig denarnih sredstev - darilo dediču - darilo, dano zakoncu - prihodki
Denarna sredstva na dan zapustnikove smrti zapustniku niso več pripadala. Volja zapustnika ni bilo le prenakazilo denarnih sredstev, ampak darilo ženi. Zahtevek za ugotovitev, da sodi polovica zatrjevanih denarnih zneskov (10.500 EUR, 710 EUR in 420 EUR) v zapuščino po pokojnem, ker gre za sredstva, ki predstavljajo skupno premoženje zapustnika in njegove žene, tako ni utemeljen.
sklep o izvršbi za izterjavo sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - nedenarna obveznost - namen - izvršljivost obveznosti - dopustnost predmeta obveznosti - dovozna pot
Načelo stroge formalne leglitete ne pomeni, da morajo biti nedenarne obveznosti brez izjeme izpolnjene dobesedno tako, kot se glasijo, ampak je treba ustrezno upoštevati tudi namen, ki naj se doseže z izpolnitvijo obveznosti. Zlasti, kadar je predmet obveznosti storitev, ki je po naravi stvari tehnično zahtevna in podvržena zapletenim pravilom stroke, pri čemer vsi tehnični detajli izvedbe vnaprej, zaradi narave stvari, ne morejo biti znani ali pa bi njihovo poznavanje predstavljalo nesorazmerno visoke stroške (v primerljivih zadevah celo vnaprejšnja izdelava projekta za izvedbo, geološke raziskave...), izreka sodbe ni vedno mogoče razlagati dobesedno, saj tehnične podrobnosti izvedbe storitve ne predstavljajo bistva obveznosti. V konkretnem primeru je torej treba upoštevati naravo stvari, ki je predmet obveznosti in upnikov interes v zvezi z namenom uporabe stvari, t.j. ali ima zgrajena (javna!) cesta lastnosti, ki ustrezajo običajni rabi - ali ima običajne lastnosti, med katere sodijo zlasti lastnosti, ki so določene s tehničnimi in drugimi predpisi oziroma jih opredeljujejo pravila stroke. Pri tem je kot bistveno potrebno upoštevati tudi, da dolžnica ni smela zgraditi ceste, ki pravilom stroke ne bi ustrezala in ki bi zato ogrožala splošno varnost, tako uporabnikov dostopne ceste, kot uporabnikov štiripasovnice ob njej. Če bi bilo izrek sodbe treba razlagati in izpolniti dobesedno, bi ob tem lahko trčili ob situacijo, ko bi bil predmet obveznosti po sodbi lahko celo nedopusten ter bi lahko v poštev prišla presoja odreka izvršljivosti sodbi kot celoti.
stečajni postopek - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba zoper sklep
Upravitelj je pojasnil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna in zanjo navedel tehtne razloge. Ker je bila nepremičnina (kot je to razvidno iz stečajnega spisa) že prodana, iz naslova najemnin v stečajno maso ne bodo več pritekala denarna sredstva. Zato so očitki pritožnika, da bi moral upravitelj skrbeti, da bo premoženje, ki se nahaja v stečajni masi, ustvarjalo prihodke, da se bo plemenitilo, da upravitelj grobo krši določila in temeljna načela ZFPPIPP, ker vlaga neupravičene in nezakonite tožbe ter s tem povzroča stečajnemu dolžniku nepotrebne stroške v breme stečajne mase, neutemeljeni.
ZPP člen 18, 18/1, 18/2, 274, 274/1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - nepovratna finančna sredstva - pogodba o sofinanciranju - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev
V predmetni pogodbi o sofinanciranju vprašanje izplačila nepovratnih sredstev ni opredeljeno na način, da bi bilo moč o obveznosti tožene stranke (oziroma o tožbenem zahtevku) odločiti neposredno na njeni podlagi v pravdnem postopku. Zato pride v poštev zakonsko predvidena pot, to pa je upravni postopek. V njem upravni organ odloči z upravno odločbo, sodno varstvo pa je tožnici zagotovljeno v upravnem sporu.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Tožena stranka v predlogu ne zatrjuje dejstev, da pri obstoju terjatev gre za terjatve, ki so težko izterljive ali neizterljive v roku enega leta, ter da opredmetena sredstva predstavljajo opremo, ki jo tožena stranka potrebuje za svoje poslovanje, hkrati pa ne gre za hitro unovčljiva sredstva, ter da zaloge na presečni dan 31. 12. 2017 ne predstavljajo trenutnega stanja zalog. Tovrstne trditve ponuja tožena stranka šele sedaj v pritožbi. Teh trditev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Ne more pa jih upoštevati niti pritožbeno sodišče - gre namreč za nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni izkazala, da v pritožbi zatrjevanih dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v predlogu za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
stečajni postopek - rubež premičnin - izvršba z rubežem premičnin - zastavna pravica - ločitvena pravica - prednostno poplačilo - premoženje, ki je predmet ločitvene pravice - premoženje stečajnega dolžnika - otvoritvena stečajna bilanca - javna listina
Bilanca stanja je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati neresničnost ugotovljenih dejstev v javni listini. Trditveno in dokazno breme v tej smeri pa je na strani tistega, ki dokazno moč javne listine izpodbija, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard.
Tožena stranka je tista, ki je morala trditi in dokazati, da sporne premičnine niso del premoženja stečajnega dolžnika.
Ker je torej tožena stranka v tem postopku dokazala, da spornih premičnin ob začetku stečajnega postopka ni bilo v stečajni masi tožene stranke, tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prednostno poplačati iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni utemeljen, kljub temu, da je na tem premoženju tožeča stranka z rubežem v izvršilnem postopku veljavno pridobila zastavno pravico, saj ločitvena pravica na premoženju, ki ni del stečajne mase, ne more obstajati (smiselno 19. člen ZFPPIPP).
ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/2, 191/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - domik nepremičnine kupcu - domik nepremičnine najugodnejšemu ponudniku - domik nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku - oprostitev položitve kupnine - edini upnik
Za presojo vpliva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu nedvomno že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni. Pri tem pa je opozoriti, da zakon v primeru, ko kateri izmed naslednjih najboljših ponudnikov pristane na položitev kupnine, niti ne predvideva novega sklepa o domiku, saj je slednji v takem primeru potreben zgolj zato, da se zagotovi identiteta kupca, navedenega v sklepu o domiku in v kasneje izdanem sklepu o izročitvi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice na kupca v zemljiški knjigi. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila nepremičnina prodana z višanjem ponudb na javni dražbi. Javna dražba - in posledično prodaja - pa je bila v obravnavanem primeru opravljena pred začetkom stečajnega postopka in do tedaj tudi ni bila razveljavljena. Ob upoštevanju vsega navedenega tako začetek stečajnega postopka nad dolžnikom nima vpliva na predmetni izvršilni postopek.
Sodišče lahko kupca, ki je edini upnik, oprosti položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Upnica v tem postopku ni edini upnik, poleg tega pa niti ni predlagala, da jo sodišče oprosti plačila kupnine. Prav tako za odločitev o domiku in izročitvi niso relevantne navedbe upnice o njenem slabem zdravstvenem stanju.
Pritožba utemeljeno graja dokazno oceno, ki zaradi nerazjasnjenih dejanskih okoliščin sklepanja zavarovalne pogodbe ne temelji na oprijemljivih dokaznih zaključkih.
Dokazni zaključek sodišča, da verjame zavarovalni zastopnici, da ni zavajala, je vsebinsko prazen, saj ne temelji na vzročno-posledičnem razlogovanju, ki bi tak sklep utemeljevalo. Tako ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo prav zavarovalni zastopnici, oziroma z nasprotnega vidika, zakaj ni verjelo zavarovalcu. Šele takšen kavzalni pristop, tudi v razmerju do doslej zanemarjenih, a pomembnih dejanskih okoliščin primera iz sklepanja konkretne zavarovalne pogodbe, bo omogočil učinkovit preizkus pravilnosti sprejete odločbe.
Tretje tožena stranka je nastopala kot zavarovalniška strokovnjakinja in je bila že iz tega razloga v razmerju do zavarovalca v očitno ugodnejšem, informacijsko močnejšem položaju. Temu primerna pa je bila tudi njena večja profesionalna skrbnost, zaradi česar je bila dolžna ponujati zavarovalne produkte na laikom razumljiv način.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje postopka - sklep o nadaljevanju postopka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve razmerje med zpp in zfppipp - poziv stečajnemu upravitelju
Neobstoj pravočasnega upnikovega (tožeče stranke) predloga za nadaljevanje postopka lahko vpliva le na (nadaljno) odločitev o utemeljenosti zahtevka, ne predstavlja pa ovire za nadaljevanje postopka.
Kot poziv sodišča stečajnemu upravitelju, da naj prevzame pravdo, je po sodni praksi mogoče šteti vročitev sklepa o nadaljevanju postopka.
Sprememba tožbe oziroma sprememba istovetnosti zahtevka (drugi zahtevek 184. člena ZPP) bi bila ob nespremenjenem zahtevku lahko podana le v primeru, ko bi se dejanska podlaga tožbe spremenila v tolikšni meri, da bi šlo za povsem drugačno dejansko stanje (npr. ko bi namesto stroškov v zvezi z grškimi stebri, beljenjem in izdelavo grafik na steklu zahtevala stroške za nekaj povsem drugega), do česar pa v obravnavani zadevi ni prišlo. Tožnica (najemnica) torej ima aktivno legitimacijo za predmetni tožbeni zahtevek (za povračilo stroškov za vzpostavitev poslovnega prostora oddanega v podnajem v prejšnje stanje) zoper toženca (podnajemnika). Ker temelji toženčeva obveznost na veljavni pogodbeni podlagi (pogodbi o podnajemu z aneksom in dogovoru, ki je razviden iz toženčeve izjave), posledično pa tudi na v izpodbijani sodbi izpostavljenih določbah 21. in 22. člena ZPSPP, in ker je toženec pogodbeno zavezo kršil, gre za poslovno odškodninsko odgovornost toženca in tožnica utemeljeno zasleduje svoj pogodbeni interes oziroma plačilo njej nastalih stroškov vzpostavitve v prejšnje stanje. V pritožbi izpostavljeno lastništvo stvari zato glede na povedano ni relevantno, saj je toženec posegel v tožničin pogodbeni interes in ji s tem povzročil lastno škodo, pa čeprav gre neprerekano za poškodovanje stvari v tuji lasti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019374
ZPP člen 236. ZZK-1 člen 243, 243/3. OZ člen 105, 111.
razveza kupoprodajne pogodbe - izbrisna tožba - učinki razvezane pogodbe - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga
Ker toženca kupnine nista plačala niti v dodatnem roku, ki jima ga je dala tožnica, je prišlo do razveze pogodbe. To dejstvo pa je ob upoštevanju tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 povzročilo neveljavnost vknjižbe, ki je bila opravljena na podlagi kupne pogodbe in dalo tožnici pravico, da zahteva njen izbris in ponoven vpis lastninske pravice na svoje ime.
Upravitelj je utemeljil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna, saj je navedel, da najemnik najemnine ne plačuje. Pritožnik pa niti ne pojasni, zakaj naj ne bi bila potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00019433
ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/1, 25/5. ODZ paragraf 418. ZIZ člen 167, 168. ZPP člen 179. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
lastninska pravica - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - superficies solo cedit - obračunavanje odvetniških storitev - veljavna odvetniška tarifa
V konkurenci med pridobitvijo lastninske pravice na podlagi nakupa nepremičnine na javni dražbi v postopku izvršbe in predhodno pridobitvijo lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ima prednost prva. Zaradi originarne pridobitve lastninske pravice kupca v izvršbi in njegovega varstva, v skladu z določbo 168. člena ZIP, zunajknjižna lastnika z lastninskim zahtevkom po pridobitvi lastninske pravice kupca ne moreta več uspeti.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 33, 33/1, 35.
posestno varstvo - soposest - motenje posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Obrazložitev sodišča glede pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je presplošna in ne omogoča potrebnega preizkusa. Sodišče je zaključilo, da naj bi okoliščina, ker bi morali tožniki (v primeru, da njihovemu predlogu ne bi bilo ugodeno) za dostop do V. uporabiti dostop z druge strani, ki naj bi bil manj udoben, saj vodi preko devetih stopnic, predstavljala silo, ne da bi to konkretneje obrazložilo (kar še toliko bolj velja za zaključek, da naj bi uporaba drugega dostopa predstavljala težko nadomestljivo škodo). Ni ustrezno pojasnjeno, zakaj naj bi uporaba sicer manj udobnega dostopa v stavbo sama za sebe predstavljala silo v smislu določb ZIZ. V zvezi s pogojem iz 2. alineje so tožniki v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi sicer podali trditve, ki se nanašajo na nastanek težko nadomestljive škode, do katerih pa se sodišče prve stopnje niti ni opredelilo.
ZFPPIPP člen 341, 341/4, 341/5, 345, 345/2, 345/2-1.
sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - pritožba ločitvenega upnika - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice - soglasje ločitvenega upnika
Za primer, ko se nepremičnina prodaja na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene, v določbah ZFPPIPP ni predvideno, da mora sodišče pred izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe pridobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika. Tega je namreč sodišče k podaji mnenja ali soglasja pozvalo pred izdajo sklepa o prodaji.
sprememba višine preživnine - spremenjene okoliščine - stečaj pravne osebe - davčni dolg - porazdelitev preživninskega bremena
Določitev višine preživnine in razporeditev preživninskega bremena med starša ne temelji na matematični operaciji, ampak je rezultat ovrednotenja vseh okoliščin, pomembnih za ugotovitev otrokovih potreb na eni strani in na drugi strani zmožnosti vsakega od preživninskih zavezancev. Med temi dejavniki je podana soodvisnost. Večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg (tudi nenujnih) otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Prav tako tudi v nasprotni smeri velja, da morajo starši v primeru, ko so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe (pre)majhna, v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da lahko zadovoljijo otrokove potrebe. Zahteva po trudu pa pada premosorazmerno z lestvico potreb (od najbolj nujnih do manj nujnih).
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - poseg v lastninsko pravico - prepovedana imisija
Pri tožbenem zahtevku, ki temelji na določbi prvega odstavka 75. člena SPZ, mora biti praviloma obratovalcu prepuščeno, kako bo prepovedane imisije saniral. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način.
Z začasno odredbo tožeča stranka zahteva prepoved vgradnje zaključnega sloja asfalta, torej povsem konkretno opustitev na nepremičnini prvotožene stranke. Ta opustitev po eni strani, kot utemeljeno izpostavlja sodišče prve stopnje, na opustitev poseganja v lastninsko pravico tožeče stranke (oziroma na odvodnjavanje) v ničemer ne bi vplivala, torej ne ustreza namenu zavarovanja, saj sploh ne ureja spornega razmerja. Gre za nekaj drugega, nekaj kar morda je (tožeča stranka ugiba, da prvotožena stranka po rekonstrukciji ceste ne bo naklonjena takojšnjemu ponovnemu razkopavanju iste ceste) morda pa tudi ni povezano s tožbenim zahtevkom.
S prepovedjo asfaltiranja se tudi v ničemer ne varuje uveljavljanega tožbenega zahtevka. Njegova izvršitev z vidika tožeče stranke zaradi asfaltiranja ne bo onemogočena niti otežena. To, da bi bila izpolnitev zahtevka morda cenejša, če tožena stranka prej ne bo izvedla asfaltiranja (in bo morda zato raje izvršila sodno odločbo), ne ustreza zahtevam ZIZ za izdajo začasne odredbe.
sklep o dedovanju - zapisnik o zapuščinski obravnavi - oporočno dedovanje - (ne)veljavnost oporoke - spor o veljavnosti oporoke - razveljavitev sklepa o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Dediči imajo pravico izraziti pomisleke glede veljavnosti oporoke ter biti pri tem slišani s strani sodišča, kar mora biti razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi in iz razlogov sprejete odločitve. Če bi bili njihovi ugovori iz zapisnika jasno razvidni, sledil pa bi zapis sodišča, da tožbe ne bodo vlagali, ker so stroški preveliki, bi bila pritožba neutemeljena, a ob obstoječem zapisniku česa takega ni mogoče zaključiti. Morebitno omejevaje dediča pri uveljavljanju dedne pravice s strani sodišča pa ni dopustno.
ZRPPN člen 26, 26/2, 59, 59/1. ZOR člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10. SZ člen 117.
pogodba namesto razlastitve - javni interes za razlastitev - namen razlastitve - izpodbojnost pravnega posla - tožba na razveljavitev pogodbe - ničnost pravnega posla - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - prenos lastninske pravice
Pri pogodbi namesto razlastitve je njena podlaga ureditev javnopravnega razmerja, ki bi bilo sicer zaradi ugotovljenega splošnega interesa urejeno z razlastitvijo. Zaradi prisilne narave tovrstne pogodbe slednja nima značaja in pomena prometa z nepremičninami, zato je treba pri pravni presoji njenih učinkov primarno uporabiti določbe ZRPPN kot specialnega predpisa v razmerju do splošnih obligacijskopravnih pravil.
Neuresničitev namena razlastitve, ob izkazanem obstoju javnega interesa, zaradi katerega je razlastitvena upravičenka nameravala sprožiti razlastitveni postopek, ne vodi v ničnost, temveč (le) v izpodbojnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, ki bi jo razlaščenca lahko uveljavljala v maksimalnem (objektivnem) roku petih let od sklenitve pogodbe oziroma (subjektivnem) v roku treh let, če sta za razlog izpodbojnosti izvedela prej. Ker je javni interes v trenutku sklenitve sporne pogodbe namesto razlastitve obstajal, tožnika pa nista uspela izkazati, da bi bila pogodba sklenjena le navidezno in z namenom izigrati zakon, je pogodba ob sklenitvi imela dopustno podlago, zato ni nična.
Kasneje izjalovljen namen razlastitve oziroma izjalovljena podlaga pogodbe lahko pripelje le do razveze (če gre za pričakovanja, ki so se izjalovila po sklenitvi pogodbe) oziroma razveljavitve (odprave) tovrstne pogodbe, če razlastitveni upravičenec v dveh letih od njene sklenitve ne stori ničesar, da bi se izpolnil namen razlastitve, ko torej še ni gotovo, da se bo namen (v splošnem interesu) sploh izjalovil.
solidarno poroštvo - porok in plačnik - leasing pogodba - odstop terjatve (cesija) - tržna vrednost predmeta leasinga
Toženec se je kot porok in plačnik zavezal, da bo odstopniku terjatve izpolnil vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, če ta tega ne bi storil. Sodišče je pravilno navedlo, da če se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali od obeh hkrati.