OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00019374
ZPP člen 236. ZZK-1 člen 243, 243/3. OZ člen 105, 111.
razveza kupoprodajne pogodbe - izbrisna tožba - učinki razvezane pogodbe - naslov priče - zavrnitev dokaznega predloga
Ker toženca kupnine nista plačala niti v dodatnem roku, ki jima ga je dala tožnica, je prišlo do razveze pogodbe. To dejstvo pa je ob upoštevanju tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 povzročilo neveljavnost vknjižbe, ki je bila opravljena na podlagi kupne pogodbe in dalo tožnici pravico, da zahteva njen izbris in ponoven vpis lastninske pravice na svoje ime.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - vrednost poslovnega deleža - facultas alternativa - združitev pravd v skupno obravnavanje - več ločenih pravdnih postopkov
V prvem odstavku 44. člena ZPP navedena možnost ocene vrednosti spornega predmeta po znesku, ki ga je tožnik pripravljen sprejeti namesto izpolnitve, se nanaša na položaj, ko tožnik ponudbo za nadomestno izpolnitev vključi v tožbeni zahtevek v smislu 312. člena ZPP.
ZIZ člen 277, 277/1, 278, 278/1.. ZPP člen 2, 2/1.
zavarovanje z začasno odredbo - trajanje začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja
V sklepu, s katerim sodišče izda začasno odredbo, sodišče tudi odloči, koliko časa naj odredba traja. S potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, začasna odredba preneha veljati po samem zakonu.
ZFPPIPP člen 234, 234/3, 423, 423/2. ZPP člen 365, 365-1.
sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva tudi določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži le družbenik dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00019881
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 23, 24. OZ člen 112, 119. ZPP člen 8.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - gospodarska kriza - oderuška pogodba - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - znatno spremenjene okoliščine - višina lastnega dohodka - indični dokaz - neposredni dokazi
Načeloma velja, da si je vsak dolžan sam zagotoviti informacije, ki jih potrebuje za oblikovanje poslovne volje. Od tega načela pa je treba odstopiti, kadar stranki nista v enakovrednem informacijskem položaju. Tako imenovana informacijska asimetrija je značilna zlasti za bančno področje, saj banka na tem področju nastopa kot strokovnjak, medtem ko potrošniki praviloma nimajo potrebnih znanj in izkušenj pri sklepanju bančnih poslov.
Pretirana skrb za potrošnika ni v skladu s pojmovanjem posameznika kot razumnega, preudarnega, avtonomnega in svobodnega subjekta, ki je sposoben sprejemati odgovorne, ekonomske, življenjske in osebne odločitve, s katerimi oblikuje svoje življenje. Kot lahko človekovo svobodo in dostojanstvo ogroža premajhna skrb zanj, ima lahko enak učinek tudi pretirana skrb. Ravnotežje med enim in drugim v konkretnem primeru izraža pojasnilna dolžnost, torej mehanizem, ki potrošniku omogoči seznanitev s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih bo lahko sprejel odločitev, ki jo sam oceni kot zase najsprejemljivejšo. Lahko se odloči za tveganje in večje pričakovane koristi ali pa za manjše koristi ob manjšem tveganju. Pravo posamezniku ne more ukazovati, kaj je zanj dobro in ga usmerjati k tistemu, kar samo ocenjuje kot koristno oziroma k manjšemu tveganju. Izpolnitev pojasnilne dolžnosti tudi ne more biti odvisna od zainteresiranosti (sodelovanja) potrošnika. Banka je namreč dolžna pojasnilno dolžnost opraviti v vsakem primeru, in sicer v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika (torej celo, če bi kreditodajalec že sam imel višjo raven strokovnega znanja).
5. člen pogodbe v drugem odstavku določa, da kreditojemalec in porok s podpisom te pogodbe izrecno potrjujeta, da sta seznanjena s tveganjem, ki izhaja iz vsake morebitne spremembe tečaja švicarskega franka do evra in lahko vpliva na njuno zmožnost vračanja tega kredita in da to tveganje v celoti prevzemata. Vrhovno sodišče RS je že pojasnilo, da abstraktna vključitev izjave o prevzemu valutnega tveganja v kreditno pogodbo ne zadošča, temveč je bistvena presoja, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti kreditojemalcem celovito pojasnjeno. Navedeno stališče gre sprejeti, a pritožbeno sodišče pritrjuje tudi sodišču prve stopnje, da klavzula, navedena v 5. členu, ni zgolj abstraktna in formalistična, saj iz besedila izhaja, da lahko zaradi spremembe tečaja valutnega para EUR/CHF pride do negativnega vpliva na zmožnost tožnikov za vračanja kredita. Da besedilo zajema negativni vpliv na zmožnost vračanja kredita, je razvidno iz nadaljnjega besedila, to je, da tožnika tveganje prevzemata.
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo - sodba s polno obrazložitvijo - pravica do pritožbe - narok za glavno obravnavo - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva - pavšalno prerekanje - pravno pomembna dejstva - zatrjevanje dejstev
Sodišče prve stopnje v tej zadevi ni izdalo sodbe s skrajšano obrazložitvijo v smislu prvega odstavka 496. člena ZPP, veljavnega pred ZPP-E. Izdalo je le sodbo s polno obrazložitvijo po 324. členu ZPP, v kateri je pravdni stranki pravilno poučilo, da imata pravico v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe vložiti pritožbo. Zato nobeni od pravdnih strank ni odvzelo pravice do pritožbe. Zlasti pa ji ni odvzelo takšne postopkovne pravice, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati v okviru dopustnih pritožbenih razlogov v postopku v sporih majhne vrednosti.
Za uspešno obrambo proti sklepčnim trditvam tožeče stranke ne zadošča le njihovo pavšalno prerekanje.
Iz določila prvega odstavka 7. člena, prvega odstavka 180. člena in 212. člena ZPP jasno izhaja, da mora vsaka pravdna stranka najprej določno navesti pravno pomembna dejstva. Dokaze pa predlaga zato, da tako zatrjevana dejstva z njimi dokazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021506
ZVKSES člen 1, 21, 22, 24, 24/1, 24/2. OZ člen 465, 478, 480, 480/1. ZPP člen 212, 328.
prodajna pogodba - odgovornost prodajalca za stvarne napake - stvarna napaka - očitne stvarne napake - notifikacija napak - obvestilo o napakah - grajanje skritih napak - prekluzivni rok za grajanje napak - rok za uveljavljanje stvarnih napak - zahtevek za znižanje kupnine - dolžna skrbnost kupca - očitna pisna pomota - trditveno in dokazno breme - izvedensko mnenje
Prodajalec stanovanja odgovarja za skrite napake, ki se pokažejo v dveh letih od prevzema (daljši je rok za napake v solidnosti zgradbe). Kupec mora prodajalca pisno obvestiti o skritih napakah najkasneje v dveh mesecih, šteto od dneva, ko je napako ugotovil (pri napakah v solidnosti zgradbe velja daljši rok), sicer izgubi pravico sklicevati se na to napako.
Upravitelj je utemeljil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna, saj je navedel, da najemnik najemnine ne plačuje. Pritožnik pa niti ne pojasni, zakaj naj ne bi bila potrebna.
neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - udeleženci postopka - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Kadar sodišče začne postopek izbrisa po uradni dolžnosti, zakon udeležencem postopka izbrisa ne daje pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče postopek izbrisa ustavi.
Pritožnika, ki se s pritožbo zavzemata za zavrnitev upnikova ugovora in za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, po zakonu (ZFPPIPP) nimata niti statusa udeležencev postopka izbrisa.
Ker sta pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa iz sodnega registra vložili osebi, ki po zakonu te pravice nimata, njuna pritožba zoper sklep registrskega sodišča o ustavitvi postopka izbrisa ni dovoljena.
začasni skrbnik zapuščine - stroški začasnega skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer
Ker dediči še niso podali dednih izjav, lahko do delitve dediščine nastopajo kot skupnost dedičev, torej lahko samo vsi skupaj od dolžnice zahtevajo prostovoljno ali prisilno izpolnitev obveznosti. Upoštevaje ostale okoliščine (sorodstveno razmerje, visok znesek terjatve) je sodišče prve stopnje pravilno sledilo predlogu in za skrbnika imenovalo enega od dedičev.
Začasni skrbnik zapuščine ima položaj skrbnika za poseben primer, ki ga nadzoruje CSD. Temu mora poročati, CSD lahko skrbnika tudi razreši. Prav tako se mora skrbnik posvetovati s sodediči in jim odgovarja za škodo. S tem so po mnenju sodišča druge stopnje zadosti varovani interesi vseh sodedičev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020158
ZKP člen 366, 366/1.
rok za pritožbo - laična pritožba - pravilna izbira kazenske sankcije
Zmotna je ocena, da bi pogojna obsodba predstavljala ustrezno kazensko sankcijo. Sodišče prve stopnje se je namreč utemeljeno odločilo za izrek prostostne kazni. Pravilno je upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja in obdolženčevo krivdo ter je, glede na dejstvo, da je bil zaradi istovrstnih kaznivih dejanj že večkrat pravnomočno obsojen, utemeljeno zaključilo, da pogojna obsodba kot sankcija opozorilne narave ne bi dosegla svojega namena.
Položaja, v katerem ista fizična oseba nastopa kot zakoniti zastopnik dveh strank ni mogoče enačiti s položajem, ko stranka sama nastopa kot procesni subjekt v postopku.
Ničnost učinkuje erga omnes, medtem ko paulijanska tožba ustvarja le omejene relativne (inter partes) učinke med upnikom - tožnikom in pridobiteljem koristi - tožencem. V konkretnem tožeča stranka torej ne uveljavlja dveh identičnih zahtevkov, pri katerem bi bil eden že vsebovan v drugem, pač pa je podana eventuelna kumulacija zahtevkov.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo vročanje v skladu z določbami 139. člena ZPP, poleg tega pa bi se toženi stranki lahko očitalo zlorabo pravic (zavlačevanje postopka), saj je listine, ki jih je očitno prejela, potem sodišču vrnila z očitkom, da jih ni prejela in da naj jih sodišče vroča ponovno.
Pritožbeni razlogi, da je sodišče sodbo napačno vročilo stranki, ne pa pooblaščencu, ki ga je v tistem trenutku imela (pred tem in v trenutku odločanja višjega sodišča pa ne), pa niso pomembni za samo odločitev, saj je sodišče prve stopnje potem sodbo ponovno vročalo pooblaščencu, ki se je nanjo pravočasno pritožil, torej ne gre za takšno napako, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja - obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - denarna sredstva - sredstva na bančnem računu - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - razpolaganje dediča z zapuščino - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig denarnih sredstev - darilo dediču - darilo, dano zakoncu - prihodki
Denarna sredstva na dan zapustnikove smrti zapustniku niso več pripadala. Volja zapustnika ni bilo le prenakazilo denarnih sredstev, ampak darilo ženi. Zahtevek za ugotovitev, da sodi polovica zatrjevanih denarnih zneskov (10.500 EUR, 710 EUR in 420 EUR) v zapuščino po pokojnem, ker gre za sredstva, ki predstavljajo skupno premoženje zapustnika in njegove žene, tako ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 433, 433/3, 435, 435/2, 439, 439/2. ZPP člen 337, 337/1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - dopustne pritožbene novote - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - pomanjkanje pravnega interesa - ustavitev postopka izbrisa
Razlog, ki ga je navedla pritožnica v pritožbi, je razlog za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožbeno sodišče ga je upoštevalo kot dopusten razlog tudi za pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga, ker je pritožnica izkazala, da ga ni mogla uveljaviti do poteka roka za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa.
S predloženo izjavo predlagateljice postopka izbrisa je pritožnica izkazala, da je na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, upravičena poslovati.
Pritožba utemeljeno graja dokazno oceno, ki zaradi nerazjasnjenih dejanskih okoliščin sklepanja zavarovalne pogodbe ne temelji na oprijemljivih dokaznih zaključkih.
Dokazni zaključek sodišča, da verjame zavarovalni zastopnici, da ni zavajala, je vsebinsko prazen, saj ne temelji na vzročno-posledičnem razlogovanju, ki bi tak sklep utemeljevalo. Tako ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo prav zavarovalni zastopnici, oziroma z nasprotnega vidika, zakaj ni verjelo zavarovalcu. Šele takšen kavzalni pristop, tudi v razmerju do doslej zanemarjenih, a pomembnih dejanskih okoliščin primera iz sklepanja konkretne zavarovalne pogodbe, bo omogočil učinkovit preizkus pravilnosti sprejete odločbe.
Tretje tožena stranka je nastopala kot zavarovalniška strokovnjakinja in je bila že iz tega razloga v razmerju do zavarovalca v očitno ugodnejšem, informacijsko močnejšem položaju. Temu primerna pa je bila tudi njena večja profesionalna skrbnost, zaradi česar je bila dolžna ponujati zavarovalne produkte na laikom razumljiv način.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 4, 4/2, 8, 12, 12/1, 17, 18. ZIZ člen 42a, 42a/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski nalog za izvršbo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - kontradiktornost postopka
Dolžnik je bil prikrajšan za pravico do opozorila, da neugovarjanje sklepu o izvršbi v za to določenem ugovornem roku pomeni, da se bo sklep izvršil, kot tudi za jasno opozorilo, da bo dolžnika v primeru odsotnosti ugovora zoper sklep o izvršbi bremenilo tudi plačilo stroškov v zvezi s sodnim postopkom. Že to je zadosten razlog, da je sodišče izdajo potrdila o EIN za sklep o izvršbi VL 91117/2008 z dne 4. 11. 2008 zavrnilo.
Uporaba 18. člena Uredbe, ki omogoča popravek neskladnosti z minimalnimi standardi iz poglavja III Uredbe po presoji pritožbenega sodišča v postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pride v poštev, saj se v takem postopku dolžniku vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi predlog upnika. Le sodba o pasivno nespornem zahtevku, ki je bila rezultat predhodnega kontradiktornega postopka, se v smislu Uredbe lahko potrdi kot EIN.