izvršilni naslov - preživnina - prenehanje obveznosti plačevanja preživnine - dogovor o preživnini, sklenjen pri Centru za socialno delo (CSD)
Izvršilni naslov prestavlja izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon ali ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Takrat veljavni ZZZDR je določal, da kadar starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. V primeru, kadar se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok pa lahko naknadno predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Sodišče namreč lahko v primeru, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, takšen predlog zavrne. To pomeni, da sporazum, ki je bil sklenjen s takratnima zakonitima zastopnikoma mladoletnih otrok z dne 7. 9. 2011 ne predstavlja izvršilnega naslova, saj le tega lahko predstavlja odločba sodišča ter sporazum, za katerega drug zakon določa, da je izvršilni naslov. V konkretnem primeru gre za nekakšen dogovor, katerega vsebino mora preveriti sodišče po predlogu ene od strank.
ZPSPP v 12. členu določa, da se najemna pogodba za poslovno stavbo oziroma za poslovni prostor sklene v pisni obliki. Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za kasnejše spremembe ali dopolnitve pogodbe. Zatrjevani ustni dogovor se nanaša na bistveno sestavino najemne pogodbe (trenutek začetka obveznosti plačevanja najemnine), zato ga ni mogoče uvrstiti pod tretji odstavek 51. člena oziroma pod drugi odstavek 56. člena OZ (ustni dogovor o stranskih točkah). Hkrati pa zanj ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 51. člena oziroma tretjega odstavka 56. člena OZ. Z njim se sicer zmanjšujejo obveznosti tožene stranke kot najemnika, vendar se hkrati povečujejo obveznosti tožeče stranke kot najemodajalca, ki za oddajo prostora v najem dobi odmeno za krajše obdobje.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - posledice prometne nezgode - posebno huda telesna poškodba - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti - dodatek za tujo nego in pomoč - objektivna in subjektivna pogojenost odškodnine - pravična denarna odškodnina - mnenje izvedenca - sodna praksa - hospitalizacija - urna postavka - zapadlost odškodninske terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti je pravilno določena v znesku 7.500 EUR, kajti po nezgodi tožnik šepa in ima številne večje brazgotine po obeh spodnjih udih in v področju medenice.
Glede obsega tuje pomoči je bil zahtevek utemeljeno zavrnjen za obdobja, ko je bil tožnik hospitaliziran, saj mu je bila v tem obdobju zagotovljena tuja pomoč in nega v okviru institucij, zaradi česar pomoč družinskih članov ni bila objektivno potrebna.
Odškodninska terjatev iz naslova nepremoženjske škode zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda - kar je praviloma s koncem zdravljenja.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neutemeljen ugovor - sodelovalna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - prepoved razpolaganja s premoženjem - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - stroški postopka - načelo enakosti pred zakonom - stroški dolžnika - stroški upnika
Sodišče prve stopnje ni odstopilo od veljavne sodne prakse in je na razumljiv način pojasnilo, zakaj upnik s svojimi argumenti ne more biti uspešen. Pri tem se je z vsemi njegovimi argumenti seznanilo, jih obravnavalo ter se do njih opredelilo. Sodišče prve stopnje se je do vsakega od očitkov opredelilo in navedlo, katere šteje kot neutemeljene, katere kot neizkazane, katere kot neodločilne in katere kot tiste, o katerih je sodišče prve stopnje že odločalo, ko je obravnavalo prvi upnikov ugovor proti odpustu obveznosti in ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih človekovih pravic niti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da zakonodajalec ne bi smel različno urejati položajev posameznih pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Bistveno enake primere mora torej obravnavati enako. Upnik in dolžnica nista v enakem položaju, saj je dolžnica v postopku osebnega stečaja in mesečno prejema le znesek denarnih sredstev, določen v 102. členu ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom ZFPPIPP. In ker stroški, nastali v zvezi z ugovorom proti odpustu obveznosti niso stroški postopka osebnega stečaja, ki jih ZFPPIPP ureja v 354. in 355. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka za dolžnico ter uporaba določbe 129. člena ZFPPIPP za stroške upnika, v danem primeru ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom.
zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšna dokazna ocena - pobotni ugovor - obstoj terjatve - procesno pobotanje - obstoj dogovora - terjatev iz delovnega razmerja - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje, da zavrne toženčev dokazni predlog, predstavlja po vsebini v razmerju do predlaganih prič vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna. Ni prav, da sodišče po eni strani zavrne toženca, češ da svoje terjatve (trditve) ni dokazal, čeprav mu je pred tem samo najprej preprečilo izvedbo ključnih dokazov, s katerimi bi to sploh lahko storil.
Četudi gre po vsebini za nagrado, ki je (lahko) povezana z delovnim razmerjem, to ne pomeni, da je toženec ne (z)more pobotati v okviru te pravde, o čemer sta se zaradi narave procesnega pobotanja že izrekla tako teorija kot tudi sodna praksa.
Zakon o dedovanju člen 7, 26, 28, 29, 30, 31, 34, 34/1, 34/2, 44, 46.
oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - razdedinjenje dediča - dedovanje na podlagi vstopne pravice - nujno dedovanje - prikrajšanje nujnega dednega deleža - izračun nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - upoštevanje daril - vrednost darila - vračunanje darila
Tudi v primeru oporočnega dedovanja, kot v obravnavani zapuščinski zadevi, so darila, dana določenim oporočnim dedičem za časa življenja zapustnika, pomembna za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine, ki po določbi 28. člena ZD predstavlja podlago za obračun nujnega deleža posameznega nujnega dediča, skupnega nujnega deleža ter razpoložljivega dela zapuščine.
pogodba o preužitku - spremenjene razmere - razveza pogodbe o preužitku - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - smrt preživljalca (prevzemnika) - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Tožnica ob sklepanju pogodbe brez dvoma ni mogla računati s smrtjo toženčevega pravnega prednika. Ta sama za sebe resda ne predstavlja spremenjene okoliščine, bila pa je prva v nizu okoliščin, ki so nazadnje privedle do tega, da tožnica svojega pogodbenega namena, vsaj v delu, ki se nanaša na dogovorjeno oskrbo, ni mogla uresničiti. Res je tudi, da toženec po pogodbi ni bil zavezan k osebni izpolnitvi, vendar toženec tudi ni ničesar ukrenil, da bi tožnici omogočil potrebno nego in oskrbo po drugih osebah.
V dokaznem postopku se je izkazalo, da je bila tožnica tista, ki je odklanjala toženca, ker ji je bila ljubša oskrba in pomoč, ki so ji ju nudili drugi sorodniki. To pa ne pomeni, da tožnica zaradi tega ni upravičena do razveze pogodbe. Pravilo, da pogodbenik, ki drugemu onemogoča ali neutemeljeno odklanja izpolnjevanje obveznosti, ne more zahtevati razveze pogodbe, namreč velja za primere, ko se zahteva razveza zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Tožnica v tej pravdi pa prvenstveno zahteva razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Za razliko od splošnega pravila iz 112. člena OZ, po katerem lahko razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin doseže le prizadeta stranka, torej tista, ki ji je izpolnitev pogodbene obveznosti otežena, je po posebnem pravilu iz 562. člena OZ do zahtevka za razvezo pogodbe upravičena vsaka pogodbena stranka. Ni pomembno, kdo je kriv, da v obravnavanem primeru ni bil dosežen namen pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020057
OZ člen 478, 488, 490, 494. SPZ člen 8, 105, 107, 108, 266. ZZK-1 člen 3, 12.
pravna napaka - omejitve javnopravne narave - črna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - jamčevanje za pravne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - ustrezna skrbnost - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - enostranski pravni posel - dejanska etažna lastnina - sporazum - predmet prodajne pogodbe - povezanost objekta in zemljišča - zahtevek za znižanje kupnine - znižanje kupnine
Nelegalna gradnja (to je gradnja brez gradbenega dovoljenja) predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena v 494. členu OZ.
Predmet kupne pogodbe, čeprav toženec ni bil etažni lastnik, je konkretno določeno stanovanje s teraso. To jasno izhaja tako iz vsebine pogodbe kot drugih izvedenih dokazov, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje in kažejo, kakšna je bila volja pogodbenih strank. Dejstvo je sicer, da tožnik na podlagi sklenjene in v zemljiški knjigi izvedene kupne pogodbe ni mogel pridobiti (izključne) lastninske pravice na posameznem delu, ki mu ga je toženec prodal, ampak (le) solastninsko pravico na celotni nepremičnini, vendar pa zoper prodajalca pravne napake na tej podlagi ni uveljavljal.
Kupnina se zaradi ugotovljene napake zniža na podlagi 490. člena OZ v zvezi s 478. členom OZ tako, da se: 1. ugotovi vrednost, ki bi jo imel predmet kupne pogodbe ob nakupu na trgu, če bi bil brez napake, 2. ugotovi vrednost, ki bi jo imel z ugotovljeno napako, 3. razliko med njima izrazi v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju zniža kupnino iz pogodbe. Takšna metoda je v sodni praksi uveljavljena, uporabilo pa jo je tudi sodišče prve stopnje v tej zadevi.
krajevna pristojnost - ustalitev krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti
Krajevna pristojnost je določena z zakonom; težak gmotni položaj pravdne stranke ni razlog, s katerim bi bilo mogoče doseči prenos krajevne pristojnosti na bližnje sodišče.
ZD nima določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke. Nepristnost (neavtentičnost, ponarejenost) oporoke pomeni ne nastanek oporoke. Če pravni posel ne nastane, ni predmeta izpodbijanja. Mogoče je vložiti tožbo za ugotovitev nepristnosti take oporoke, ustrezna oblika varstva je tudi ničnostni zahtevek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018890
KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-1, 158, 160, 160/1, 160/4, 168, 168/2. URS člen 1, 39, 39/1. ZKP člen 19.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - posebne določbe o pregonu - obtožno načelo - zasebni tožilec - upravičeni tožilec - uradna oseba - funkcionar - svoboda izražanja - razžalitev - namen zaničevanja
V 19. členu ZKP je urejeno obtožbeno načelo ali načelo akuzatornosti. Funkcijo pregona lahko opravlja le upravičeni tožilec. Od uveljavitve Novele KZ-1C je v obravnavanem primeru upravičeni tožilec le zasebni tožilec, ne pa več državni tožilec. Iz razlage sprememb, ki jih je prinesla Novela KZ-1C in so objavljene v Poročevalcu Državnega zbora dne 21. 5. 2015, izhaja, da je bila sprememba drugega odstavka 168. člena KZ-1 predlagana zato, da bodo politični funkcionarji izvršilne veje oblasti in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, pregon lahko izvrševali le še preko zasebne kazenske tožbe in ne več na podlagi njihovega predloga. Sprememba se nanaša na uradne osebe - funkcionarje iz 1. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (poslance Državnega zbora, člane Državnega sveta in občinske svetnike), na funkcionarje Vlade Republike Slovenije (predsednika vlade, ministre, državne sekretarje) in na funkcionarje samoupravnih lokalnih skupnosti, to je na župane in podžupane. Na ta način pa se sorazmerno okrepi varstvo svobode izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave), tako da bodo kazensko pravni (represivni) posegi države (način pregona) nekoliko bolj omejeni znotraj sistema ustavne demokracije Slovenije (1. člen Ustave), kar je tudi v skladu z načelom "ultima ratio".
V času izdaje izpodbijane sodbe državni tožilec ni bil upravičeni tožilec, zato je sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo (393. člen ZKP), obtožnico državnega tožilca pa iz razloga po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020144
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - vrnitev denacionaliziranega premoženja - višina nadomestila - merila za določitev višine nadomestila - izgubljena korist - zakupnina - normalen tek stvari - ugotavljanje hipotetične najemnine - metoda izračuna izgubljene koristi - prikrajšanje - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - tržna vrednost - stroškovna odločitev - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnika, ki sta dediča po denacionalizacijskem upravičencu, ki mu je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno nepremično premoženje (v naravi kmetijska zemljišča), sta po odločitvi sodišča prve stopnje upravičena do nadomestila (odškodnine) iz naslova nezmožnosti uporabe premoženja po drugem odstavku 72. člena ZDen.
ZDen ne določa meril za določanje nadomestila. O primerni metodi mora odločiti sodišče. V sodni praksi je utrjeno stališče, da je izbira konkretne metode odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera. Pri presoji koristi je pomemben le položaj upravičenca (ne zavezanca); relevantna je korist, ki bi jo v času od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnin v last in posest dosegel upravičenec.
Utemeljenost pritožbenih argumentov tožnice, da bi morali biti pravdni stroški v celoti odmerjeni po kriteriju uspeha v pravdi in da uspeha, ki ga je izračunalo sodišče prve stopnje, računsko ni mogoče preizkusiti, je treba najti v dejstvih, da tarifni del Zakona o odvetniški tarifi ne predvideva nagrad za posamezne storitve, in da sta tožnika s tožbenim zahtevkom med postopkom večkrat razpolagala.
Ob zmotnih zaključkih, da za toženo stranko ni bil sporen obstoj terjatve in posledično seveda obstoj hipoteke, je sodišče prve stopnje toženo stranko prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku in storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko ni izvedlo po toženi stranki predlaganih dokazov za ugotavljanje teh odločilnih dejstev in je takšna kršitev bila storjena tudi s tem, ko se do določenih dokaznih predlogov sploh ni opredelilo. Prav ima pritožba, da je zaradi neizvedbe dokazov, za katere tožena stranka zatrjuje, da bodo potrdili, da je kreditna obveznost prenehala, posledično pa hipoteka na toženčevi nepremičnini, sodišče prve stopnje (zaenkrat) zmotno in nepopolno ugotovilo tudi dejansko stanje.
neposlovna odškodninska obveznost - vmesna sodba - dokazni standard pretežne verjetnosti - obstoj škode - vprašanje obstoja škode - višina škode - nova škoda - bodoča škoda - gotova bodoča škoda - zastaranje odškodninske terjatve - dokaz z izvedencem - dokaz z novim izvedencem
Odločitev sodišča, da je tožniku po sojenju v prvi pravdi nastala nova škoda, je pravilna. Gre za škodo, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom in ki presega škodo, znano v času sojenja ali sklepanja izvensodne poravnave o odškodnini. Zanjo je značilno, da je ob prvem sojenju ali sklepanju poravnave ni bilo mogoče pričakovati kot gotovo bodočo škodo. Slednja se na podlagi 182. člena OZ v zvezi s 179. členom istega zakona upošteva in zanjo prisodi oškodovancu odškodnina ob prvem sojenju, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo trajala tudi v bodočnosti. Če pa tedaj še ni gotovo oziroma predvidljivo, ali bo nadaljnja škoda sploh nastala oziroma če bo, kakšen bo njen obseg, je mogoče v novem postopku zahtevati dodatno odškodnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00019967
ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b, 221b/2.
prekinitev postopka - posodobljen seznam terjatev - poenostavljena prisilna poravnava
Ratio legis za smiselno uporabo prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave je v tem, da ima dolžnik primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev. To pa narekuje prekinitev vseh postopkov izvršbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata
Res je sicer, da je bil toženec neskrben, ko v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje, ni dopolnil že prvotno vloženega predloga, vendar pa je, ob upoštevanju 108. člena ZPP, sankcija za takšno opustitev lahko le zavrženje prvega (nepopolnega) predloga, ne pa tudi zavrženje novega (tokrat popolnega) predloga, ki je bil vložen v roku, ki je bil za plačilo takse določen v plačilnem nalogu.
napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - prikrajšanje nujnega deleža
Med dediči je očitno spor o dejstvih, od katerih je odvisna ugotovitev razpoložljivega dela zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti bo mogoče presoditi, ali in v kakšnem obsegu je bil prikrajšan nujni delež. Za odločanje v sporu glede odplačnosti oziroma neodplačnosti spornih zapustnikovih razpolaganj pa je pristojno pravdno in ne zapuščinsko sodišče.
Kadar dedič, ki uveljavlja nujni delež, zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v zapuščino, sodišče praviloma napoti na pravdo njega, kar pomeni, da pripade položaj tožnika v pravdi nujnemu dediču, ki zatrjuje, da je bil njegov nujni delež prikrajšan.
regulacijska začasna odredba - vrnitev stvari - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - kumulativnost pogojev
Regulacijska (ureditvena) začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja.
Ker so regulacijske začasne odredbe omejene le na izjemne in nujne primere, že po naravi stvari za izdajo takšne začasne odredbe ne pridejo v poštev pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 270. člena ZIZ.
ZFPPIPP člen 58, 58-2, 399, 399/4, 399/4-3. OZ člen 569, 569/1, 570, 570/1, 1012.
stečajni postopek nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija upnika - procesna legitimacija upnika - opravljanje procesnih dejanj - neplačana terjatev - prenehanje procesne legitimacije upnika - ovira za odpust obveznosti - prevzem nesorazmernih obveznosti - brezposelnost - blokada transakcijskega računa - posojilna pogodba - poroštvena pogodba
Kot izhaja iz 2. točke 58. člena ZFPPIPP, preneha upnikova pravočasno prijavljena terjatev v stečajnem postopku, pod pogojem, da je bila v celoti plačana. Ob ugotovitvi, da upnikova terjatev do dolžnika še obstaja, je upnik procesno legitimiran za opravljanje procesnih dejanj v stečajnem postopku. Glede na navedeno je pravilen tudi sklep sodišča prve stopnje, da je upnik procesno legitimiran za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Sklep, da je dolžnica s sklenitvijo dveh pogodb s telefonskima operaterjema prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, utemeljujejo predvsem ugotovitve, da je bila v času sklepanja pogodb nezaposlena in ni prejemala rednih dohodkov ter tudi ni razpolagala s premoženjem večje vrednosti, da je imela bančni račun blokiran ter da je imela v tistem obdobju tudi neporavnane obveznosti do drugih upnikov. Nenazadnje pa tak sklep utemeljuje tudi dejstvo, da gre za telefona višjega cenovnega razreda po pogodbah, sklenjenih v razmaku nekaj dni, dolžnica pa ni po teh pogodbah poravnala niti ene mesečne obveznosti.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - vzročna zveza - solidarna odgovornost - višina nastale škode
Glede na jasen opis poteka pretepa, kot ga vsebuje izrek pravnomočne kazenske sodbe, ne more biti nobenega dvoma, da sta tožnika poškodovala oba toženca in da sta mu pri tem povzročila tudi premoženjsko škodo. Toženca vzročne zveze med njunim ravnanjem in nastalo premoženjsko škodo nista uspela izpodbiti.