sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujnost ukrepa - duševna motnja - duševna bolezen - zakonski pogoji za izrek ukrepa - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motenje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist
Tožnik (policist) je določenega dne v hrano, ki je bila namenjena pripornikom in zapornikom, vbrizgal solzivec. S svojim ravnanjem, ki predstavlja kršitev 12. člena (ki se nanaša na vestno, strokovno, pravočasno opravljanje svojega dela in spoštovanje delodajalčevih navodil) in 13. člena pogodbe o zaposlitvi (ki določa prepoved škodljivega ravnanja) ter kršitev predpisov o uporabi prisilnih sredstev, je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo utemeljitev tožene stranke, da se je tožnik kot pooblaščena uradna oseba zavedal oziroma bi se moral zavedati, da priporniki in ostale zaprte osebe, z izjemo pravice do svobode, uživajo enake pravice kot ostali ljudje, zato bi se moral do njih obnašati brez posmehovanja. Prepričljiva je ocena sodišča prve stopnje, da se je tožnik kot policist specialist nedvomno zavedal, da krši tako predpise o uporabi prisilnih sredstev kot navodila delodajalca, hkrati pa se je tudi zavedal posledic, ki je uporaba takšnega sredstva lahko povzroči pri posamezniku, saj je bil o njih poučen na izobraževanjih. Tožnik je ravnal naklepno. Njegovo ravnanje predstavlja grobo zlorabo funkcije policista. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023760
ZKP-UPB8 člen 39, 39/2, 39/2-2, 83, 214, 219.a, 285.e, 285.e/2, 371, 371/1, 371/1-2, 371/1-11.. KZ-1-UPB2 člen 74, 74/1, 186, 186/1.. ZNPPol člen 123, 129.. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preiskava - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - presoja zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - nedovoljeni dokazi - odločba o odvzemu premoženjske koristi - nepristranskost sodnika
Samo razlogovanje senata, s katerim je utemeljil obstoj utemeljenega suma, potrebnega za uvedbo preiskave, pa četudi se nanaša na ocenjevanje zakonitosti posameznega dokaza, še ne pomeni, da se je sodišče do te zakonitosti dokončno odločilo oziroma v zvezi s tem zavzelo kakršnokoli stališče.
Sodišče je obtožencu to korist odvzelo, sklicevaje se pri tem na določbo prvega odstavka 74. člena Kazenskega zakonika, ki določa, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Iz opisa krivdoreka, vsebovanega v točki I. grajane sodbe je videti, da opis kaznivega dejanja ne vsebuje očitka, da naj bi si obtoženec s tem kaznivim dejanjem pridobil za 24.000 EUR premoženjske koristi, zlasti upoštevaje tudi dejstvo, da državno tožilstvo na obtoženca naslavlja zgolj očitek, da je konopljo zaradi nadaljnje prodaje proizvajal, jo hranil, ne pa tudi že prodajal oziroma prodal. Tudi dokazna podlaga, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev o odvzemu premoženjske koristi, gre pa za listek, zasežen obtožencu ob preiskavi njegovega vozila in na katerem so bile navedene le številke 7500, 2500, 4000, 3000, 4000 in 3000, ne da bi bilo iz lističa kakorkoli videti, na kaj se navedene številke nanašajo, je prešibka za gotov očitek o tem, da gre za denarne zneske, ki naj bi si jih obtoženec pridobil s prodajo mamila.
dejanska razlastitev - gola lastninska pravica - kategorizacija zemljišča kot javne ceste - zakonske zamudne obresti - višina denarne odškodnine - zamudna sodba
Po ustaljeni sodni praksi, tako ravnanje toženka, ki onemogoča izpolnitev procesnih predpostavk, da bi tožnik prišel do odškodnine zaradi razlastitve v nepravdnem postopku, predstavlja protipravno ravnanje toženke, ki utemeljuje odgovornost toženke po določbah o splošni odškodninski odgovornosti po ZOR oziroma kasneje po OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018811
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 212.
krivdna odškodninska odgovornost - padec na stopnicah - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pripravnost ravnanja - poškodovana stopnica - nedokazana pravno relevantna vzročna zveza med opustitvami in škodo - trditveno breme
Tožnikov padec je plod nesrečnega naključja, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja zavarovanca toženca.
Sodišče je, kljub ugotovljeni poškodovanosti roba ene od stopnic, zaključilo, da ni moč govoriti o povezavi med poškodovano stopnico in padcem. Te povezave tožniku ni uspelo prepričljivo izkazati. Enako velja tudi glede njegovih zatrjevanj o slabi osvetljenosti stopnišča ter odsotnosti ustreznega oprijemala.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Pritožbeno sodišče presoja pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje v okviru veljavne zakonodaje, ki kot razlog za zavrženje predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določa, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi, še nista minili dve leti. In ker je sodišče prve stopnje skladno s podatki spisa v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo obstoj zakonsko določenega razloga, je povsem utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 storilčev predlog zavrglo.
ZPP člen 278, 278/1, 278/2, 318. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - osebni stečaj - vpliv na obseg stečajne mase - pritožbena novota
Toženka sodišču prve stopnje očita formalistično postopanje, ker njenih dveh vlog, ki si nista bili povsem identični, vendar po vsebini enaki, ni upoštevalo kot odgovor na tožbo. Pri odgovoru na tožbo ni bistveno zgolj število izvodov in njihova identičnost, temveč mora biti odgovor tudi vsebinsko obrazložen. Toženka se s svojima vlogama do same tožbe ni opredelila, sodišče je zgolj obvestila, da je v osebnem stečaju.
skupno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja
Bistveno je, da med pravdnima strankama ni bilo nobenega dogovora o vlaganjih v skupno premoženje po letu 2012, zato do sprememb solastniških deležev ni moglo priti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020948
OZ člen 147, 147/1, 169, 179, 299, 378.. ZZVZZ člen 40.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zamuda - prikrajšanje pri plači - izguba na zaslužku
V tožnico, ki je stala pri miru, je pri hoji trčil sodelavec, zaradi česar je padla in si poškodovala koleno. Na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Tožena stranka ni dokazala, da je sodelavec tožnice ravnal v danih okoliščinah tako, kot je treba (tj. da je z zadostno pazljivostjo hodil po delavnici, da ne bi v koga trčil), zato se odgovornosti za ravnanje svojega delavca ni razbremenila in je pravilna odločitev, da odgovarja za tožnici povzročeno škodo zaradi tega škodnega dogodka.
Stroškom, ki so tožnici nastali v zvezi s nesrečo pri delu in jih je tožena stranka dolžna kriti (premoženjska škoda), se tožena stranka ne more izogniti s sklicevanjem na določbo 40. člena ZZVZZ, ki ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnica je upravičena zahtevati povrnitev stroškov prevoza od tožene stranke, ker gre za pravno priznano škodo.
Tožnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za potne stroške že od dneva nastanka škode. Tožnica je na tožena stranko naslovila odškodninski zahtevek z dne 27. 11. 2015, v katerem je toženo stranko pozvala, naj zahtevano izpolni v roku 15 dni, torej najkasneje do 12. 12. 2015. Ker je tožena stranka tako prišla v zamudo s plačilom potnih stroškov zdravljenja šele 13. 12. 2015, je šele od tega dne dalje tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
Zavzemanje tožene stranke za to, da bi ji tožnik moral povrniti celotne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje zaradi nepravočasnega umika dela tožbe, ki se nanaša na prostovoljno izpolnjeni del tožbenega zahtevka, ni utemeljeno. Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo delno umaknil 3. 7. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tega dela tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - opustitev izvedbe dokaza - zaslišanje stranke
Dokazov ni moč presojati izolirano, ampak predvsem v kontekstu celotnega dokaznega postopka (to je medsebojno povezane ocene vseh izvedenih dokazov). Le v tem okviru je moč v resnici razumeti pomen (dokazno moč) posameznega dokaza. Ker pa je bistvo vsakega zaslišanja ravno v neposrednosti, ki sodišču ne omogoča le potrebne celostne razjasnitve spornih dejstev, ampak predvsem oceno prepričljivosti (verodostojnosti) zaslišanega (kar je bistveno več od samega besedila njegove izjave), je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje z očitano opustitvijo tožencu odvzelo možnost dokazovanja svojih trditev.
Torej je vzrok za nastanek škodnega dogodka v opustitvi toženkinega zavarovanca, ker ni zagotovil tožniku primerne obutve za delo na razmočenem in blatnem terenu, tožnikova poškodba pa je posledica in s tem v vzročni zvezi te opustitve toženkinega zavarovanca, zato je odgovornost toženkinega zavarovanca krivdna (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ).
Izvedenska mnenja o invalidnosti, pri kateri gre v bistvu za ocenjevanje preostale delovne zmožnosti, morajo biti podana v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj, ob upoštevanju tudi zakonsko predpisane definicije invalidnosti. Iz teh razlogov priporočila lečečih specialistov ne morejo biti odločilna, v kolikor niso podkrepljena tudi s funkcijskim statusom, kot je v obravnavani zadevi. Ob ugotovljenem funkcijskem statusu tožnice, upoštevajoč prepričljivo dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej zadevi ni prišlo do spremembe v stanju invalidnosti oziroma je pri tožnici še vedno podana preostala delovna zmožnost v okviru dosedaj ugotovljene invalidnosti.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 poudarilo tudi, da narava in namen pravice do pokojnine ter način njenega uživanja terjajo, da se z veljavnostjo za naprej priznajo pravni učinki odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila ugotovljena protiustavnost 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, pri vseh zavarovancih, na položaj katerih je vplivala. Odločitev je bila nujna za polno uresničitev odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-392/98 in za zagotovitev enakega obravnavanja s protiustavno ureditvijo prizadetih zavarovancev, ko gre za uresničevanje njihove pravice iz 1. odstavka 50. člena Ustave RS, torej pravice do socialne varnosti. Za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 je torej po stališču pritožbenega sodišča potrebno upoštevati lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic, ne glede na način vplačila delnic, če so bile vplačane z delom plač. Torej tudi z obveznicami, prejetimi kot del plač, zamenjanimi za delnice. Pritrditi je namreč potrebno pritožnici, da bi drugačno stališče glede izvedbe 3. točke izreka ustavne odločbe, torej da se upošteva le lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic na podlagi vplačila delnic s potrdili za neizplačan del neto izhodiščnih plač iz 25.a člena ZLPP, pomenilo kršitev 14. člena Ustave RS in negacijo pravnih učinkov ustavne odločbe o ugotovitvi protiustavnosti 4. alineje 46. člena ZPIZ.
Tožničina zahteva za novo odmero pokojnine zaradi zmotnega stališča, da se za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe obveznice, ki so se tožnici izplačale kot osebni dohodek in so bile v postopku lastninskega preoblikovanja A. z vplačilom delnic za notranji odkup zamenjane za delnice, ne upoštevajo,je z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma nezakonito zavrnjena. Zato je bilo potrebno na temelju 351. člena ZPP ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopenjsko sodbo spremeniti in razsoditi, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. Torej izpodbijana posamična upravna akta odpraviti in zadevo vrniti v ponovno upravno odločanje.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da bi bil pogoj ogrožanja izpolnjen šele, v kolikor bi se katera od ogrožajočih situacij uresničila. Grožnja varovanih dobrin obstaja in je resna ter izhaja iz konkretnih dejanj nasprotnega udeleženca, ki predstavljajo nevarnost zanj in za okolico.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Sodišče je pravilno preverjalo, ali sicer s formalno izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta, ker je prvotožena stranka vedela za svoje slabo poslovanje in izgubo v letu 2016 že tega leta, tako da reorganizacija in posledično ukinitev delovnega mesta niso bile objektivne poslovne potrebe, razlog pa ni bil resničen. Ob tem je sodišče tudi ugotovilo, da je prvotožena stranka navajala, da je sprejela sklep o ukinitvi delovnega mesta 27. 2. 2017, ob tem pa je v postopku tudi zatrjevala, da sistemizacije ni imela, ker je ni bila dolžna sprejeti. Zato tožena stranka ni dokazala utemeljenosti poslovnega razloga, ki ga je navedla v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00018572
URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 48, 48/1, 61, 65, 65/3, 71.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja - izvedensko mnenje - pravnomočnost odločitve
Materialnopravno pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje zadržane osebe v oddelku pod posebnim nadzorom do 15. 2. 2019. Pri tej presoji je sodišče pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, iz katerega izhaja, da je čas šestih tednov potreben, ker gre za prvo hospitalizacijo udeleženca, zaradi česar je potrebna natančna diagonstika ter uvedba in prilagoditev terapije. Obdobje šestih tednov je tudi v okviru zakonsko dopustnega časa, ki je za takšen ukrep predpisan (prvi odstavek 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr). Pojasniti je še, da čas zdravljenje ukrepa fiksno ni določen, temveč je omejen le s skrajnim rokom (71. člen ZDZdr). Če bo čas zdravljenja krajši, kot ga je predvidela izvedenka, bo udeleženec iz oddelka pod posebnim nadzorom lahko odpuščen že pred iztekom roka, ki ga je določilo sodišče.
ZPP člen 154, 154/1, 162.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.. ZJSRS člen 22.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - socialni spor - jamstveni sklad
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija).