ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 44, 44/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 23.
izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - obrazloženost odločbe - bistvene kršitve določb zkp - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00022065
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 27, 29, 30, 37. ZOZP člen 42m.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - odgovornost zavarovalnice za škodo, ki jo je povzročilo neznano ali nezavarovano vozilo - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornih vozil - trčenje motorista in avtomobilista - neznani voznik - krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca - vzročna zveza - nepravilna vožnja - motorist - določitev deleža odgovornosti - kršitev prometnih predpisov - prekoračitev dovoljene hitrosti - soprispevek oškodovanca - stopnja sokrivde - vmesna sodba
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
ZFPPIPP člen 121, 383a, 383a/3, 401, 401/1, 401/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - neizpolnjevanje obveznosti - razlogi za opustitev - rojstvo otroka - pritožbene novote - dejstva, pomembna za odločitev - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - pravica do brezplačne pravne pomoči po posebnem zakonu
Smisel mesečnega poročanja je seznanitev upravitelja z dejanji, ki jih opravi dolžnik zato, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika pa ni le obveščanje samo po sebi, pač pa tudi iskanje zaposlitve. Pri presoji, ali gre za takšne kršitve, zaradi katerih bi bil utemeljen ugovor proti odpustu obveznosti, pa je potrebno upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik določeno obveznost opustil.
Ker se je dolžnica z izjavo upraviteljice seznanila šele iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, predstavljajo pritožbene trditve dolžnice, s katerimi izpodbija v tej izjavi upraviteljice zatrjevana dejstva, dopustno pritožbeno novoto. Dejstva in dokazi, ki jih je predložila dolžnica, so za odločitev relevantni, ker mora sodišče presoditi, ali je dolžnica v skladu z vsebino zaveze, ki jo je dala na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, v treh mesecih poročala upraviteljici.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00020668
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba meril in kriterijev - izvedensko mnenje
Sodišče je pravilno uporabilo pravilo iz tretjega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ko je pri ugotovitvi pripadajočega zemljišča upoštevalo tudi dejanske prostorske možnosti obravnavanega območja oziroma njihovo pomanjkanje. Naloga sodišča ni, da v končnem (meritornem) sklepu natančno povzame vsa opravljena procesna dejanja, vključno z vsemi parcelacijami, ki jih je tekom postopka opravil izvedenec, temveč da pojasni vsebinske razloge za ugotovitev pripadajočega zemljišča.
osebni stečaj - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
V pritožbi si dolžnik neuspešno prizadeva izkazati verodostojnost svojih navedb o dolžnem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici z okoliščino, da pa je nepošiljanje poročil v juliju in avgustu 2018 priznal, kar naj bi kazalo na iskrenost njegove izpovedbe. Ob upraviteljičinih trditvah, da prav nobene navadne pošte s poročilom od dolžnika od februarja 2018 dalje ni prejela, takega negativnega dejstva pa ni mogoče dokazati, je bilo namreč na dolžniku dokazno breme o rednem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici. Tega pa dolžnik ni zmogel. Nobenega razloga ni, da bi sodišče podvomilo v verodostojnost upraviteljičinih navedb o izostalih poročilih, omajati pa jih ne more dolžnik niti s pritožbenim očitkom, da upraviteljica ni takoj, ko je poročilo izostalo, odreagirala in dolžnika s tem seznanila, da navadne pošte od njega ni prejela. V situaciji, ko se je dolžnik poslužil drugačnega komuniciranja z upraviteljico od dotlej običajnega in drugačnega načina njenega seznanjenja s poročili o iskanju zaposlitve (z navadno pošto namesto z dotlej elektronsko pošto), je tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnikova dolžna skrbnost narekovala preveritev prejema njegovih poročil pri upraviteljici. Ni dolžnost upraviteljice, da ob vsakem izostanku poročila vedno znova dolžnika terja k predložitvi poročila.
podjemna pogodba - predmet pogodbe - izvedena dela po pogodbi - dogovor o ceni - pogodba o slikopleskarskih delih - sprejem ponudbe - pobot - posredna (refleksna) škoda
V konkretni situaciji, ko je toženec zanikal obstoj dogovora o ceni kitanja, bi moral tožnik bodisi pojasniti okoliščine sklenjenega dogovora ali pa zatrjevati, da cena ni bila dogovorjena in da predstavlja cena 1 EUR/m2 običajno plačilo za opravljeno delo.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev po 84. členu ZDR-1 leži na toženi stranki in ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Tožena stranka ni uspela dokazati pravočasnost vabila in s tem zagotovitve potrebnega časa za zagovor (85. člen ZDR-1), prav tako pa ni podala drugih dokaznih predlogov v zvezi z datumom vročitve vabila na zagovor. Dvom v pravočasnost vročanja izhaja tudi iz ravnanj tožene stranke v inšpekcijskem postopku, v katerem je predložila zgolj vabilo na zagovor, določen za določen dan, vabila na zagovor za sporni dan pa sploh ni omenjala.
delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - nesklepčen predlog - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - vpogled v uradne evidence - zaprtje računa - blokada transakcijskega računa - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka bi zadostila trditveni podlagi iz abstraktnega zakonskega stanu tretjega odstavka 11. člena ZST-1 le, če bi že v predlogu zatrjevala, da bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost organizatorja športnega tekmovanja - dirka - motoristična dirka - soprispevek - prehitra vožnja motorista - vzročna zveza - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka
V sodni praksi se odškodninska odgovornost organizatorja prireditve športnikom praviloma presoja po krivdnem načelu, kadar je odgovornost organizatorja prireditve utemeljena na pogodbenem razmerju z udeleženci, tudi na pogodbeni odškodninski odgovornosti. Le izjemoma, ko so izpostavljene posebno nevarne okoliščine, je bila vzpostavljena objektivna odgovornost, in sicer v primerih, kjer je do poškodb prišlo med izvajanjem športnih aktivnosti, ki so bile del usposabljanja v okviru službenih obveznosti, ki jih udeleženci niso mogli odkloniti. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre.
Ker je odločitev o dajatvenem zahtevku odvisna od odločitve o pobotnem ugovoru, je ta kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, s katero je bilo tožencu naloženo plačilo denarne terjatve. Slednja je tako obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo skupaj z izrekom o stroških razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ugotovljene kršitve ni mogoče odpraviti z dopolnilno sodbo, saj je izrek sodbe pri ugovoru procesnega pobotanja sicer tričlenski, vendar enoten.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4. OZ člen 131, 131/1, 174, 174/1, 179, 179/1, 180.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - odgovornost upravljalca javnega dobra - soprispevek oškodovanca - razpravno načelo - prekluzija dejstev in dokazov - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - posebno težka invalidnost - stroški zdravljenja - trajno povečane potrebe
Dolžnost lastnika oziroma upravljalca nepremičnine je, da odvrača vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost za nastanek škode in sprejema ukrepe, potrebne za varno uporabo te površine (ne glede na to, ali je bila klančina objekt vodne infrastrukture ali ne).
Nedopustno ravnanje oziroma opustitev, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.
Prva toženka bi lahko pričakovala, da bo kakšen od številnih mimoidočih navedeno relativno položno klančino uporabil tudi za dostop do morja, zato bi morala na primeren način informirati uporabnike, da gre za območje nenaravnega spolzkega spusta v morje, ki je namenjeno za spust plovil v morje, bodisi s postavitvijo opozorilne table, bodisi s fizično preprečitvijo, torej bi jih morala informirati o nevarnosti predmetnega območja, ki je bilo ravno zaradi konstrukcije (položnosti) privlačnejše in zato nevarnejše za dostop v morje.
Oškodovanec je upravičen ne le do povračila potrebnih stroškov zdravljenja, temveč tudi do tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine, kamor vsekakor sodijo stroški, ki so prvemu tožniku nastali zaradi prilagoditve stanovanja in opreme za potrebe invalida, kot na primer doplačilo za stol za kopalno kad, za terapevtske blazine...
sodni postopek za ureditev meje - domneva močnejše pravice - potek meje v naravi - uporaba zemljišča - priposestvovanje dela nepremičnine - potek priposestvovalne dobe - stanje v zemljiškem katastru - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dokazna ocena
Glede na neskladje med katastrskim stanjem in stanjem v naravi in glede na to, da meja še ni bila urejena, se nasprotni udeleženec ni mogel zanesti na stanje v katastru.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 46, 46/1, 47, 47/1.
krajevna pristojnost - naslov dolžnika - sprememba naslova po vložitvi predloga za izvršbo - ustalitev krajevne pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča se presodi takoj, na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, spremembe, ki nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, in ki bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, pa se ne upoštevajo. Zato četudi je upnik po pozivu sodišča naslov dolžnika spremenil, je za presojo krajevne pristojnosti odločilen prvo navedeni naslov dolžnika, saj določbe o ustalitvi pristojnosti prevladajo nad kasnejšo popravo dolžnikovega naslova.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019431
ZIZ člen 192, 192/1. ZPPDID člen 2, 2/2.
postopek za delitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravnomočno končan postopek - družbenik izbrisane družbe - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na pravnomočno končan postopek prodaje nepremičnine prekinitev izvršilnih postopkov na podlagi ZPPDID ni ovira za nadaljevanje predmetnega nepravdnega postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča postopek poplačila terjatev ne more ovirati postopka delitve solastnega premoženja.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pojem stavbe in dela stavbe - posamezen del stavbe - spremembe vpisov v katastru stavb
Navedbe o obstoju zastekljene terase in nadkritega balkona, predstavljajo pritožbeno novoto. Do tega, ali gre za dovoljeno pritožbeno novoto, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, glede na to, da gre za nerelevantno pritožbeno navedbo. Predlagateljica namreč z ničemer ne izkaže (ne s trditvami o zastekljeni terasi in nadkritem balkonu in ne s prilogo s fotografijami), da gre za samostojni del stavbe, ki se lahko samostojno pravno ureja (tretji odstavek 71. člena ZEN) in ki bi ga bilo zato potrebno vključiti v elaborat za vpis stavbe. Ob smiselni uporabi določbe 28. člena ZVEtL-1 bi sprememba elaborata prišla v poštev le, če bi se ugotovilo odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem opisanim v elaboratu (tudi na primer, da posamezni del stavbe ni vpisan), česar pa pritožnica ni izkazala.
denarna odškodnina - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - solidarna odgovornost za škodo - leasing pogodba - hramba
Drži sicer, da do vsega skupaj ne prišlo, če ne bi bilo zatrjevanega protipravnega ravnanja tožencev, vendar vsak vzrok ne pomeni tudi pravno veljavne vzročne zveze. V naši pravni teoriji in pravni praksi se prvenstveno uporablja tako imenovano teorijo adekvatne vzročnosti. Vprašati se je treba, ali neko ravnanje praviloma privede do nastale škode. Pri tem je treba upoštevati konkretne okoliščine primera. Te pa so naslednje: delovni stroji so ostali last tožeče stranke (kljub zatrjevanem ravnanju tožencev), tožeča stranka je z leasingojemalci imela sklenjene veljavne leasing pogodbe. Tožencem v taki situaciji ni mogoče pripisati posledic, kakršne tožeča stranka vtožuje in ki so nastale, ker so leasingojemalci kljub temu, da je tožeča stranka leasing pogodbo po vrnitvi strojev lahko izpolnjevala, od pogodb odstopili, tožeča stranka pa do njih ni uveljavljala zahtevkov, ki izvirajo iz leasing pogodb.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - vplačilo varščine - nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja - osebni stečaj - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Pritožnica svoje terjatve do stečajnega dolžnika (v kolikor je to imela v mislih, glede na vsebino njenega primera izračuna ponujene cene) tudi ne bi mogla pobotati s kupnino, saj je po navedbah upravitelja ločitvena upnica s takšnim vrstnim redom, da glede na ocenjeno kot tudi doseženo prodajno vrednost ne bo pridobila pravice do prednostnega poplačila zavarovane terjatve.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu St 001 z dne 8. 11. 2018 dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1. 10. 2018 za v izreku navedene nepremičnine le v deležu do 1/2, ki je bil v lasti stečajne dolžnice D. T., v izpodbijanem sklepu pa soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1. 10. 2018 za v izreku navedene nepremičnine do celote, pri čemer je upoštevalo, da sta se prodajala in prodala deleža stečajnih dolžnikov skupaj. Pritožnica si tako zmotno razlaga, da so se nepremičnine prodale za ceno 61.500,00 EUR, saj je iz spisovnih podatkov in poteka postopka prodaje jasno razvidno, da so se prodale za 41.000,00 EUR.
ZFPPIPP člen 256, 329, 331, 331/2, 346, 410, 410/2.
unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - razdelitvena masa - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja rabljenega osebnega avtomobila - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - naloge stečajnega sodišča
Ker do sedaj unovčena stečajna masa ne zadošča za celotno poplačilo vseh prijavljenih terjatev v obsegu, kot je pojasnjeno zgoraj, so izpolnjeni pogoji za prodajo predlagane stečajne mase.
Odločitev, ko je sodišče prve stopnje povsem prepustilo način prodaje upravitelju, ni v skladu z zakonskimi določili o nalogah sodišča.
prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - identiteta med obtožbo in sodbo - kaznivo dejanje davčne zatajitve
Sodišče prve stopnje preseže okvir obtožbe oziroma prekorači obtožbo, če tako spremeni opis dejanja, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete, ali, če sodišče prve stopnje ne reši v celoti predmeta obtožbe, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
ZKP člen 358, 358-3. KZ-1 člen 37, 37/1, 235, 235/1.
oprostitev obtožbe - napeljevanje h kaznivemu dejanju - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Po obrazloženem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, tudi po oceni pritožbenega sodišča obstaja dvom o tem, ali je obdolženec storil v izreku prvostopenjske sodbe navedeno kaznivo dejanje, zaradi česar je sodišče prve stopnje obdolženca v dvomu utemeljeno oprostilo obtožbe.