priposestvovanje lastninske pravice - dobroverna posest - zakonita posest - dokazi in dokazna ocena
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila posest pravne prednice tožnika in tudi tožnika zakonita in dobroverna. Temeljila je na pravnem naslovu, to je kupoprodajni pogodbi iz leta 1988, po kateri je pravna prednica tožnika kupila zemljišče, v naravi cesto v širini 5 metrov, ki se kasneje v širino ni spreminjala, tožnik jo je v istem obsegu asfaltiral, čemur toženka takrat ni nasprotovala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020056
ZZVZZ člen 87, 87/1.
povrnitev škode - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - navodilo za delo - zavrnitev tožbenega zahtevka
Prvostopenjsko sodišče je tako izpovedbo zavarovanca kot vsebino Obvestila Inšpektorata RS za delo, na kar se osredotoča pritožnik (pa tudi ostalo dokazno gradivo), presodilo tako, kot mu nalaga zakon - najprej samo zase, nato pa še v primerjavi z ostalimi dokazi. Glede na uspeh celotnega dokaznega postopka je upravičeno podvomilo o njuni verodostojnosti, svojo presojo pa je utemeljilo z razlogi, ki so logični in tudi izkustveno sprejemljivi.
ZIZ člen 20a, 40, 40/1, 40/1-3, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
neposredno izvršljiv notarski zapis - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - navedbe v predlogu za izvršbo - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - višina upnikove terjatve - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - pavšalne navedbe
Ko upnik v ločeni listini, priloženi predlogu za izvršbo, le dodatno pojasnjuje oziroma podrobneje opredeli svoje navedbe o obveznosti, ni mogoče govoriti o listini kot dokazu, ampak le o dopolnitvi trditvene podlage iz predloga.
S tem, ko je sodišče prve stopnje izhajalo iz knjigovodske kartice prometa za obravnavani kredit, iz katere je ob spremembi posameznih kreditnih obveznosti skozi čas ob koncu razvidna tudi razdelana opredelitev skupnega izterjevanega zneska na dan zapadlosti celotnega kredita, ni kršilo zahtev razpravnega načela, ki je tudi v spoštovanju ločenosti trditvenega in dokaznega bremena upnika. Obračun obveznosti je glede na datumske opredelitve valute posameznega knjiženega dogodka v povezavi s stanjem dolga mogoče preizkusiti z ustreznim finančnim znanjem in mu obrazloženo nasprotovati, zato dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikov obračun ni ustrezen, ne more biti uspešen.
Ni pa naloga sodišča, da sámo opravlja navedeni preizkus računske ustreznosti obračuna, saj se uporaba ustreznih matematičnih metod nanaša na ugotavljanje odločilnih dejstev, ki ga izvede le v okviru aktivnosti strank (razpravno načelo).
zastaranje terjatve - članarina - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - občasna terjatev - terjatev iz gospodarske pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 347. člena OZ in ugotovilo, da gre pri sporni članarini za občasno terjatev, saj je iz sklepa Skupščine Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije razvidno, da članarina dospeva mesečno. Takšne občasne terjatve pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve oziroma mesečne članarine.
velika tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - enotna kriminalna dejavnost - pravna opredelitev - kršitev kazenskega zakona
Po oceni pritožbenega sodišča so opisana kazniva dejanja, ki so premoženjska in istovrstna, glede na čas storitve časovno povezana, saj jih je obtoženec storil zaporedoma oziroma dejanji opisani pod točkama 2. in 3. izreka sodbe skorajda istočasno ter na istem kraju, vsa dejanja pa je tudi storil na enak način in v enakih okoliščinah, zato je z njegovim ravnanjem izpolnjen zakonski pogoj enotne dejavnosti. Obtoženec je nadalje dejanja izvršil iz koristoljubnih namenov, saj je po lastnih navedbah takrat živel na ulici, prenehal pa je tudi z zdravljenjem odvisnosti od prepovedanih drog. V takšnih socialnih in premoženjskih razmerah pa si je z vlomnimi tatvinami več kot očitno pridobival potrebna sredstva za preživljanje in nakup heroina, kar izkazuje tudi dejstvo, da je iz vozil odtujil predmete, v katerih se običajno nahajajo denar ali drugi vrednejši predmeti. Posledično pa je izkazan tudi obtoženčev enoten psihični odnos do kaznive kontinuirane dejavnosti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje dejanja opisana v izreku sodbe (ki jih je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot tri posamična kazniva dejanja velike tatvine) pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021817
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - sredstva, pridobljena z delom - ničnost darilne pogodbe - izbrisna tožba
Darilna pogodba, sklenjene med prvim tožencem kot tožničinim bivšim možem in darovalcem ter njegovim sinom, drugim tožencem, kot obdarjencem, ni nična; njen predmet (stanovanje številka 4, v stavbi 000, k.o. X) ni sodil v skupno premoženje tožnice in prvega toženca.
poroštvo - poroštvena izjava - zaveza kot porok in plačnik - veljavnost izjave o poroštvu - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis fizične osebe - žig pravne osebe
Žig ob podpisu ne more izključiti toženčeve vloge fizičnega subjekta kot poroka na način, kot sam meni. Poroštvena izjava je sklenjena skladno z določili 1012. in 1013. člena OZ in ji ni mogoče očitati nobenih napak, niti vsebinskih, niti oblikovnih.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - poklicni gasilci
Ugotovitev, da je tožnik izpolnjeval pogoje za poklicnega gasilca (opravljena šola za gasilce), ter da je med drugim opravljal dela požarne straže in preventivne naloge v zvezi z varstvom pred požarom in da je opravljal operativna dela, pomeni, da je tožnik v skladu z določbo 9. odstavka 14. člena ZGas kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi.
predlog za zavarovanje dokazov - skupno premoženje zakoncev - pritožbena novota - poizvedbe sodišča
Glede na tožbene trditve in postavljen denarni zahtevek glede plemenitih kovin, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ni relevantno, ali je toženka plemenite kovine hranila v sefu, kdo je bil pooblaščen za vstop v sef ter kdo in kdaj je vstopal v sef.
Zavarovanje dokazov ni namenjeno temu, da bi sodišče s poizvedbami stranki olajšalo podajo navedb o pravno relevantnih dejstvih in postavitev zahtevka. Tožnik je lahko podal in tudi je podal trditve kaj in zakaj sodi v skupno premoženje pravdnih strank in kakšni so njuni deleži na skupnem premoženju ter glede plemenitih kovin postavil denarni zahtevek in obrazložil zakaj.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020887
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 131/1, 179.. ZVZD-1 člen 5. 8.. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (2010) člen 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina
Tožena stranka ni organizirala dela tako, da bi bilo tožnici zagotovljeno varno delo, saj sta prostore v gimnaziji na dan škodnega dogodka čistili le dve namesto treh delavk. Tožnica je morala takrat očistiti približno 2650 m² površine, s čimer je bil presežen predpisani delovni normativ za skoraj 200%. Pritisk na tožnico zaradi obsega čistilnih površin je bil toliko večji, ker so v času škodnega dogodka potekale govorilne ure. Slabo vreme ter nanos peska in soli zaradi hoje je zahtevalo dodatno skrbnost tožnice pri čiščenju tal.
Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD-1 oziroma Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je delodajalec odgovoren za nastalo škodo.
prenehanje stvarne služnosti - koristnost služnostne poti
Prenehanja služnosti poti ni mogoče zahtevati v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini. Temeljni kriterij za presojo koristnosti služnosti so potrebe gospodujoče nepremičnine.
začasna odredba - delitev stvari v solastnini - ureditvena (regulacijska) začasna odredba
Kadar je med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, sodna praksa praviloma smiselno uporablja pri odločanju določbe ZIZ o začasnih odredbah. Ker se v nepravdnih postopkih ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje in oblikovanje določenih razmerij, po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe. Utemeljena pa je v določenih primerih v nepravdnem postopku izdaja t. i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb. Te ne služijo zavarovanju uveljavitve terjatve, pač pa začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena.
ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.. ZZVZZ člen 28, 31, 31/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 134.
plačilo razlike plače - bolniški stalež - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je dejansko opravljala višje vrednoteno delo, ne da bi za takšno delovno mesto sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zato je za čas opravljanja dela upravičena do plačila po dejansko opravljenem delu, ne pa tudi za čas, ko tega dela ni več opravljala.
Tožnica je kot oseba v delovnem razmerju v skladu z 28. členom ZZVZZ upravičena do nadomestila plače za čas trajanja bolniškega staleža oziroma za čas začasne zadržanosti od dela, osnova za nadomestilo pa je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZZVZZ povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Glede na to, da bi ji morala tožena stranka nadomestilo plače izplačevati ob upoštevanju višje osnove, torej ob upoštevanju plače, kot jo je sodišče prve stopnje dosodilo v točki I izreka, je zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu nepravilna.
zemljiška knjiga - javno dobro - nepremičnina s statusom javnega dobra - zaznamba vrste javnega dobra - ukinitev statusa javnega dobra - listina primerna za vpis lastninske pravice
Zemljiškoknjižno stanje parcele izkazuje le vpis javnega dobra, brez titularja. Predlagateljica ni izkazala, da bi bila titular, torej tudi ne »razpolagalnega upravičenja«, ki bi ji omogočilo predlagani vpis lastninske pravice v svojo korist.
Pojasnilna dolžnost tako zdravnika zavezuje, da pacientu odkrito, obzirno in na njemu razumljiv način pojasni diagnozo bolezni ali poškodbe, različne možnosti zdravljenja, morebitna tveganja in nevarnosti ter predvidljivost uspeha. Ob odsotnosti pojasnila in neveljavnosti privolitve zdravnik ob opravi zdravstvenega posega nedopustno poseže v pacientove osebnostne dobrine, zlasti v njegovo telo in svobodno voljo. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni bila storjena zdravniška napaka in da je bila pravilno opravljena pojasnilna dolžnost pred posegom. Ugotovilo je, da je bila tožnici predstavljena tako optimistična kot pesimistična verzija in da toženka tožnici ni obljubljala 100 % vida glede na stanje, ki ga je imela pred operacijo, ampak da bo po operaciji lahko videla vsaj tako dobro brez očal, kot je videla pred posegom z očali; da je dovolj, da pacient ve, da ima astigmatizen, saj ni verjetno, da bi razumel podrobna pojasnila o tem, kaj inverzni astigmatizem sploh je; da je imela tožnica dovolj časa, da s strani toženke dobi pojasnila, in da je lahko razumela pojasnila o tveganju in diagnozi. Sodišče je še ugotovilo, da je toženka izbrala ustrezno metodo operacije in da med posegom ni prišlo do napak in da so neutemeljene tudi tožbene navedbe o malomarnem zdravljenju, saj je le to potekalo v skladu s pravili medicinske stroke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020977
OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost
Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki na delovnem mestu "kuhinjska pomočnica". Spornega dne je po tem, ko je v pralnici oprala voziček za prevoz hrane, voziček hotela premakniti v drug prostor, v prehodu med obema prostoroma pa ji je voziček stisnil desno roko ob podboj, zaradi česar je prišlo do poškodbe. Tožnica je premikala voziček, ki je bil višji od nje in je tehtal 143 kilogramov, pri premikanju pa so se vrata vozička pričela premikati. Tožnica je, da bi preprečila, da bi jo vrata vozička poškodovala, vrata odrinila z levo nogo, pri tem pa se je voziček premaknil v desno ter ji stisnil njeno desno roko ob obok prehoda. Tla v pralnici ne predstavljajo nevarne stvari, saj niso bila drseča, tožnica pa je tudi imela ustrezno obutev. Tožnica tudi ni navajala, da bi ji zdrsnilo na mokrih tleh, ali da bi zaradi mokrih tal padla. Zato je pravilen zaključek, da objektivna odškodninska odgovornost ni podana. Tudi krivdna odgovornost tožene stranke ni podana, saj toženi stranki ni mogoče očitati krivde kot enega izmed elementov civilnega odškodninskega delikta iz 131. člena OZ.
V konkretnem primeru dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo. Dejstvo je, da se je z izpodbijanim sklepom ustavila le izvršba ne pa izvršilni postopek. To pa pomeni, da bo moralo prvo sodišče v nadaljevanju postopka še odločati o predlogu za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kakor tudi o ugovoru dolžnika. Razlikovati je namreč potrebno samo ustavitev izvršbe od ustavitve izvršilnega postopka oziroma konca postopka, tudi v primeru, da gre za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Posledično ustavitev izvršbe ne teorija ne sodna praksa ne enačita z ustavitvijo oziroma koncem postopka. Postopek je končan, ko stranke ali drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj oziroma ko je odločeno o vseh procesnih dejanjih strank, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje neuspešen konec faze oprave izvršbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019853
KZ-1 člen 20, 20/2, 261, 261/1. ZKP člen 354, 354/1, 392, 392/4.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - prosta presoja dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku
Sostorilec kaznivega dejanja ni le tisti, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako, da zavestno sodeluje pri storitvi, temveč tudi tisti, ki kako drugače odločilno prispeva k storitvi (drugi odstavek 20. člena KZ-1). Glede na v pritožbi izpostavljene ugotovitve dokaznega postopka in zagovor obdolženega B., državni tožilec po presoji višjega sodišča utemeljeno opozarja na ravnanja obdolženega R. med postopkom opravljanja nadzora, ki kažejo na njegove aktivnosti in s tem morda bistven prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Pojmovanje in razlaga sostorilstva ter v zvezi s tem zaključki sodišča prve stopnje, so zato (pravno) zmotni.
odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarna napaka - skrita napaka - ugotavljanje - obstoj stvarne napake - ugotovitev obstoja - skrbno ravnanje - grajanje skritih napak - dolžnost obvestitve o napakah - (ne)pravočasnost grajanja napak - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - materialno procesno vodstvo
Nepravilno delovanje pisoarjev (zastajanje vode, pomanjkljivo izplakovanje) je bilo ugotovljeno neposredno po vgradnji, konstrukcijska, stvarna napaka pisoarjev pa več mesecev kasneje - z razkritjem vzroka za zastajanje vode in pomanjkljivo izplakovanje.
Tožniku, ki se je odkrivanja vzrokov nepravilnega delovanja pisoarjev lotil z izločanjem možnih vzrokov in kot verjetnejšega najprej izločil nepravilno montažo, ni mogoče pripisati neskrbnosti pri ugotavljanju skrite napake.