povojni procesi – zaplemba premoženja – poprava krivic – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina v obliki obveznic – premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ – izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti
Nasprotna udeleženka je dolžna vrniti v obliki odškodnine tudi tisti del po vojni zaplenjenega premoženja, ki se je nahajal v drugi republiki prejšnje države, izročen pa je bil slovenski oblasti.
prenos stvarne pristojnosti - načelo smotrnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
Upoštevajoč kraj prebivališča predlagateljice, začasno prebivališče nasprotnega udeleženca in njegovo zdravstveno stanje, je predlog za prenos pristojnosti utemeljen.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0012143
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - prehod premoženja v državno last ex lege - Odlok AVNOJ - vrnitev premoženja po ZIKS
Ker je bilo premoženje zaplenjeno predlagateljici kot osebi nemške narodnosti na podlagi 2. točke 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile, vrnitve tega premoženja ni mogoče zahtevati na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - podaljšanje pridržanje – ogrožanje sebe in drugih – organska duševna motnja – uživanje alkohola
Ker je duševno stanje pridržanega še vedno takšno, da je le z namestitvijo v zavodu možno zagotoviti, da ne bi ogrožal svojega življenja ali življenja drugih ter sebi ali drugim povzročal škode, so izpolnjeni pogoji za podaljšanje pridržanja iz prvega odstavka 79. člena ZNP.
pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije – odklanjanje zdravljenja (terapije) - pravica do odklonitve zdravljenja
Zaradi pridržančevega doslednrga odklanjanja terapije, ki mu je zunaj zavoda ni mogoče zagotoviti, bi bilo s prenehanjem pridržanja ogroženo predvsem pridržančevo zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njemu samemu. Res je pravici do zdravljenja enakovredna pravica do odklonitve zdravljenja; vendar pod pogojem proste izbire – da je torej oboleli sposoben sam sprejeti zavestno odločitev o tem, kar za obravnavan primer ne velja.
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZKP člen 538, 538/1. URS člen 26, 30.
vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodninska odgovornost države – nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja
Ker odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, predstavlja zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja, tak zahtevek pa se po določbi 145.c člena ZIKS ne priznava, za odločitev v zadevi ni bistveno, ali jo tožnik uveljavlja na podlagi neupravičene obsodbe ali (zgolj) na podlagi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
Ne glede na to, ali tožnikov zahtevek temelji na trditvah o zmanjšanju premoženja ali o izgubljenem dohodku, gre za zahtevek „iz naslova nezmožnosti uporabe“, ki se po 145.c členu ZIKS ne priznava.
ZDen člen 56, 60, 60/1. ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/2.
udeleženec v nepravdnem postopku - stranski intervenient - denacionalizacija nepremičnin - pravni interes - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
V denacionalizacijskem (nepravdnem) postopku lahko udeleženec, ki je zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi priglasil svojo udeležbo po končanem postopku na prvi stopnji, vloži pravno sredstvo samo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012596
ZPP člen 128, 128/5, 180, 196, 273, 377, 384. SPZ člen 72.
zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - enotno sosporništvo - skupna lastnina - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - delitev skupne nepremičnine - velikost deležev na nepremičnini
Krog subjektov, ki v določenem primeru predstavljajo nujne sospornike, ne more biti odvisen od volje strank, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
V konkretnem primeru med udeleženci nepravdnega postopka za delitve skupne nepremičnine obstoji spor o velikosti njihovih deležev – nedeljivost skupne lastnine ne dopušča reševanja takšnega spora brez sodelovanja vseh udeležencev tega materialnopravnega razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012037
ZNP člen 19. OZ člen 418. SPZ člen 64, 64/1, 148, 148/2. ZTLR člen 66, 66/1, 68. ZZK-1 člen 6, 7.
zastavna pravica na nepremičnini - udeleženci nepravdnega postopka - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - odškodnina
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0011838
ZIKS člen 145. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podržavljanje premoženja - prehod premoženja v državno last ex lege - odločba komisije - vpis v zemljiško knjigo
V vsakem primeru je treba posebej ugotoviti, ali je prešlo premoženje v državno lastnino na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ ali pa na podlagi 3. točke prvega odstavka prvega člena tega odloka.
V prvem primeru je prišlo do prehoda premoženja v državno last s 6. 2. 1945 po samem Odloku AVNOJ, v drugem primeru pa z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe.
Če je premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ in je premoženje postalo državno po samem odloku oziroma zakonu, lahko predlagatelji zahtevajo vračilo premoženja samo v upravnem postopku ob pogojih ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, torej 3. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - procesni javni red - obveznost izvedbe naroka v postopku priznanja tuje sodne odločbe
Dejstvo, da vročitev tožbe glede na tedanja pravila v državi izvora ni bila opravljena pravilno, samo po sebi ne more predstavljati ovire za priznanje. Glede na to, da je bila osebna vročitev poskušana, da je bila poskušana na naslovu, ki ga je nasprotni udeleženec sam prijavil, in da je bila tožba vročena osebi, ki jo je nasprotni udeleženec predložil za sprejemanje pošte, pa ni mogoče reči, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku izdaje sodne odločbe, katere priznanje se zahteva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odvzem poslovne sposobnosti
V obravnavanem primeru je odločilnega pomena okoliščina, da je bil postopek za odvzem poslovne sposobnosti udeležencu uveden po uradni dolžnosti in da ga je sprožilo okrajno sodišče, pred katerim teče večina tistih postopkov, v katerih je imenovani udeležen. Če bo o utemeljenosti odvzema njegove poslovne sposobnosti odločalo isto sodišče, bi to lahko zlasti pri udeležencu kot stranki tega postopka vzbudilo vtis pristranskosti, hkrati pa bi moglo negativno vplivati tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku pred sodiščem, ki je po uradni dolžnosti tudi uvedlo oziroma sprožilo postopek.
vrnitev zaplenjenega premoženja - ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - zaključek postopka lastninjenja - vsebina izreka odločbe nepravdnega sodišča
Ker se v nepravdnem postopku ne odloča o postavljenem zahtevku marveč o ureditvi določenega razmerja ali stanja, v izreku odločbe ni treba zavrniti predlogov, ki jim sodišče ni ugodilo.
Glede na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da začasna odredba o prepovedi lastninskega preoblikovanja glede spornega dela nepremičnine ni bila izdana, in da je postopek lastninskega preoblikovanja druge nasprotne udeleženke tudi glede nepremičnine zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje, da vrnitev spornega dela nepremičnine v naravi ni možna, materialnopravno pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0011061
ZNP člen 37.ZSZ člen 21, 24, 24/2.ZPP člen 371, 384, 384/1, 384/4.
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja ceste – odškodnina za razlaščeno zemljišče – kmetijsko zemljišče – lokacijski načrt
V dokaznem gradivu ni opore za sklepanje o poslabšanju položaja nasprotne udeleženke spričo delitve njenih parcel glede na traso nove povezovalne ceste in posledično zmanjšanje „dejanske in uporabne vrednosti“ preostanka zemljišč.