ZKP člen 191, 191/2, 191/2-3, 191, 191/2, 191/2-3.
pripor - ponovitvena nevarnost
Zoper obdolženca je odrejen pripor zaradi desetih kaznivih dejanj velike tatvine (vlomi v stanovanjske hiše) v časovnem razdobju šestih mesecev, je brez zaposlitve in rednih sredstev.
KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 8, 8/1, 4, 4/2, 8, 8/1.
milejši zakon - protipravnost dejanja - igranje na srečo
Ker so z novo zakonsko ureditvijo tudi v lokalih zasebnikov dovoljene igre na srečo z igralnimi avtomati, je s tem dejanje po I. odst. 234. čl. KZ RS izgubilo element protipravnosti.
ZKP člen 366, 366/1, 385, 385/1, 366, 366/1, 385, 385/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Kadar prvostopno sodišče o obstoju ali neobstoju odločilnega dejstva sklepa na podlagi posrednih dokazov in ugotovi, da je v zvezi s tem podan sklenjen krog indicev, ne izvede pa razpoložljivega neposrednega dokaza (vpogled listine), ki po zatrjevanju obdolženca narekuje drugačne zaključke, je podan tehten dvom v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki v skladu s 1. odst. 385. člena ZKP narekuje razveljavitev sodbe ali obravnavo pred sodiščem druge stopnje.
pasivna legitimacija - zakupna pogodba - poslovni prostor
Pri odtujitvi nepremičnine, ki so bile pred tem izročene nekomu v najem, stopi pridobitelj nepremičnine na mesto prvotnega najemodajalca in nastajajo potem pravice in obveznosti iz najema med njim in njemnikom. Zato lahko zahteva najemnik na osnovi navedene najemne pogodbe povrnitev odškodnine ne le od prvotnega najemodajalca, ampak tudi od novega pridobitelja na podlagi 1. odstavka 591. člena ZOR-a.
Podani so pogoji za določitev novega roka za izpolnitev obveznosti, čeprav obsojenec v določenem roku ni v celoti izpolnil svojih obveznosti, če je spričo slabih premoženjskih razmer deloma vendar izpolnil svojo obveznost.
nadaljevano kaznivo dejanje - roparska tatvina - velika tatvina
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon v korist obtoženca ko je uporabilo inštitut nadaljevanega kaznivega dejanja ob izvršenem kaznivem dejanju roparske tatvine po členu 167 KZ RS in ob štirih poskusih kaznivega dejanja velike tatvine po členu 166/1 točka 1 KZ RS, saj glede na objekt kazenskopravnega varstva ne gre za identična kazniva dejanja. Ker je izostala pritožba javnega tožilca, navedene kršitve ni bilo mogoče odpraviti.
V primeru, da opis kaznivega dejanja po čl. 223 KZS ne vsebuje posebnega naziva uradnega dejanja, katerega izvršitev je storilec preprečil uradni osebi, je pa to dejanje opisano, izrek sodbe ni nerazumljiv in ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 364. čl. ZKP.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožnika, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon, ker dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ni pravno opredelilo kot kaznivo dejanje prisiljenja po členu 61 KZ RS, ki se preganja na zasebno tožbo. Niti iz opisa dejanja, niti iz razlogov sodbe ne izhaja, da bi oškodovanca zaradi obdolženčevih groženj karkoli storila, opustila ali trpela, zaradi česar tudi ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice v smislu kaznivega dejanja prisiljenja po členu 61 KZS. Sodišče prve stopnje torej ni kršilo kazenski zakon in je obdolženčevo ravnanje pravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po členu 64/2 KZ RS.
Sodišče prve stopnje se je pri ugotovitvi višine odškodnine za (materialno) škodo, nastalo s kršitvijo pogodbe o delu, utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, ki temelji samo na podatkih spisa, ker drugi podatki zaradi vojne na območju nastanka škode niso dostopni.
Obtoženec je izbrisal iz svojega vozniškega dovoljenja vpisano prepoved vožnje motornega vozila, izrečeno v postopku sodnika za prekrške, in ga še dalje uporabljal. Zagovornik v pogojni obsodbi predlaga milejšo sankcijo, ne da bi podal konkreten predlog. Ne glede na takšno pomanjkljivost je bila pritožba zavrnjena, ker je bilo ocenjeno, da je sankcija ustrezna.
Če tožilec med glavno obravnavo razširi obtožbo za novo kaznivo dejanje, predsednik senata vpraša obtoženca, ali je razumel obtožbo in potem pozove obtoženca naj se izjavi o novi točki obtožbe in naj pove svoj zagovor.
V sporu med sosedi je prišlo do razžalitve (verbalne in realne). Zatrjevana nepopolna ugotovitev dejanskega stanja (ni bil pribavljen zapisnik policije, ki je prišla na klic zasebne tožilke intervenirat) ni podana.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20030
ZKP člen 448, 448. KZJ člen 59, 59.
sodni opomin
Družbena nevarnost obdolženk je majhna, ker do sedaj še nista bili kaznovani, majhna je tudi nevarnost, da bi ponavljali kazniva dejanja, saj so prenehale okoliščine, v katerih sta storili kazniva dejanja.
Z izbrisom vpisanega varstvenega ukrepa v vozniškem dovoljenju storilec onemogoči uradni osebi, kateri predloži takšno dovoljenje, da bi ugotovila, ali obtoženec sme voziti motorno vozilo oziroma ali mu je izrečena prepoved vožnje za določen čas.
Izrečena sodba, s katero je obtoženec obsojen na zaporno kazen razen v primeru, ki ga ureja 1. odstavek 353. čl. ZKP, ne predstavlja okoliščine, ki sama zase kaže na nevarnost, da bi obtoženec pobegnil, podane morajo biti še druge okoliščine, kot jih določa 1. točka II.
Ni moč soglašati z naziranjem, da je storilčevo ravnanje, zgolj zato, ker gre za tujega državljana, ki je v svoji potni listini predrugačil uradni zaznamek tuje carinske službe, opredeliti kot neznatno družbeno nevarnost. Sprejeti tako stališče bi pomenilo soglašati s tem, da v tujini ne bi bilo sankcionirano nedovoljeno predrugačenje potnih listin, ki jih je izdala naša država. Nenazadnje pa bi bil tak sklep v nasprotju z načelom univerzalnosti vsebovanem v 2. odstavku 107. člena KZJ.