Gre za pomembno kvalitativno prostorsko razliko v razdalji, ki utemeljuje prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Splošno izraženo stališče stranke, da naj bi imelo sodišče zaradi njenih predhodnih postopkov pred tem sodiščem o njej že izoblikovano mnenje, ne daje podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tudi nezadovoljstvo stranke s predhodnimi postopki, na katerem stranka gradi in utemeljuje svoje nezaupanje v sodišče, ne nudi podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja.
Okoliščina, da je peta toženka zaposlena kot strokovna sodelavka na oddelku sodišča, ki je pristojno odločati o zadevi, je ob upoštevanju narave zadeve (izpodbijanje pogodb, sklenjenih med družinskimi člani) tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
Posebna ureditev iz 444. člena ZFPPIPP omogoča uveljavljanje terjatve oziroma druge premoženjske pravice izbrisane pravne osebe tudi po njenem prenehanju, vendar le prek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem. Ker tak stečajni postopek ni bil začet, tožeča stranka pa zaradi prenehanja nima več sposobnosti biti stranka, je odpadla procesna predpostavka za meritorno obravnavanje revizije.
Predlog se zavrne.
Predlog za revizijo je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor so nasprotni udeležencu poslali svojo vlogo. To je tako treba obravnavati po pravilih o revizijskem postopku. Drugega procesnega okvira ni. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Nasprotni udeleženci so vlogo vložili sami, pri tem pa niso izkazali (niti navedli), da imajo opravljen pravniški državni izpit. Njihov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi v zvezi z 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Predlog se zavrne.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. Drugače je, ko je položaj na sodišču zaposlene stranke po naravi tak, da prihaja v stik z večino ali vsemi zaposlenimi in gre za občutljivo zadevo s področja družinskih razmerij.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno opredelili materialnopravno naravo primarnega zahtevka iz nasprotne tožbe, s katero tožnica po nasprotni tožbi uveljavlja izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis neprave (zasebne) stvarne služnosti, in sicer na podlagi imetništva t. i. pravice v pričakovanju in
- Ali velja časovna omejenost (zasebne) neprave stvarne služnosti, katere imetnik je pravna oseba, na 30 let, skladno s prvim odstavkom 226. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 227. člena SPZ.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Institut odvzema poslovne sposobnosti je nadomestil institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Začetek postopka odločanja o predlogu za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ima za odprte postopke enako posledico, kot jo je imel nekoč začetek postopka odvzema poslovne sposobnosti - prekinitev postopka.
Predlagateljica, ki je polnoletna, je predlog vložila po osebi, ki ni niti odvetnik, niti njen zakoniti zastopnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Česa takega ni zatrjevala, in tudi ne izkazala.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.