ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-1, 442/7-2. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost družbenikov – aktivni družbenik – ustavna odločba – neustavna določba
Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel/mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.
velikost dednega deleža – sporna dejstva – napotitev na pravdo
Zapustnikova hči in oporočna dedinja nista pojasnili, zakaj sodediču (zapustnikovemu sinu) ne priznavata pravice do nujnega deleža, zato ni jasno, ali in katera dejstva med njimi so sporna. Odločitev sodišča o prekinitvi zapuščinskega postopka ter napotitvi na pravdo je zato preuranjena.
prosta presoja dokazov – substanciran dokazni predlog – vnaprejšnja dokazna ocena – zaslišanje stranke – ocena vrednosti zapuščine – stanje na TRR
Dokazni oceni je lahko podvržen le izvedeni dokaz, ne pa trditve strank.
Ocena vrednosti zapuščine ima pomen le za odmero sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne vpliva pa na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju, s katerim je odločeno o tem, katero premoženje sodi v zapuščino.
ZIZ člen 9, 9/8, 31, 31/1, 239, 264, 264/1, 264/1-1.
predhodna odredba – seznam dolžnikovega premoženja – smiselna uporaba določb o izvršbi – odredba – pravno sredstvo – nedovoljena pritožba
Ker se s predhodno odredbo predčasno začne izvršba s prvimi izvršilnimi dejanji, se v postopku zavarovanja uporabljajo tudi določbe ZIZ-I o seznamu dolžnikovega premoženja iz poglavja o izvršbi, saj v obeh primerih na ta način sodišče zagotovi upniku, ob pogojih, ki jih določa zakon, pravico do informacije o dolžnikovem premoženju. V izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve iz dolžnikovega premoženja na podlagi izvršilnega naslova, v postopku zavarovanja pa zato, da se posamezna izvršilna dejanja na dolžnikovem premoženju na predlog upnika opravijo še preden je mogoča izvršba.
O obveznosti dolžnika po prvem odstavku 31. člena v zvezi z določbo 239. člena ZIZ-I odloči sodišče z odredbo in ne s sklepom, na kar je pravilno opozoril že pritožnik sam v pritožbi. Ker je torej izpodbijana odločba po vsebini odredba, zoper odredbo pa ni pravnega sredstva, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba zoper njo po zakonu ni dopustna. Zato je nedopustno pritožbo brez nadaljnjega obravnavanja zavrglo.
odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – pretrganje zastaranja – kazenski postopek – premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku ima v skladu s 365. členom OZ učinek pretrganja zastaranja, če je postavljen takšen premoženjskopravni zahtevek, da je sposoben za obravnavanje. Priglasitev odškodninskega zahtevka le po njegovem temelju, ne pa z elementi trditvene podlage o obsegu škode in njeni višini ter izostanek ustreznega dajatvenega dela tožbenega zahtevka nima pravnih posledic pretrganja zastaranja.
delitev solastnine – prevzemni interes – civilna delitev – poseg v lastninsko pravico
Kadar eden izmed solastnikov predlaga, naj stvar pripade njemu, sam pa bo izplačal delež drugega solastnika, tedaj bi prisilna civilna delitev predstavljala protiustaven poseg v solastninsko pravico.
Kakšno stopnjo invalidnosti je utrpel tožnik z izgubo štirih zob, bi lahko ocenil le izvedenec s področja stomatologije. Mnenje izvedenca ortopeda, ki je tudi sicer pojasnil, da to ne sodi v njegovo področje, ne more biti ustrezna podlaga za odločitev sodišča. Ker je tožnik ustrezen dokazni predlog umaknil,odločilnega dejstva ni dokazal, zato bi moralo sodišče zahtevek zavrniti.
ZP-1 člen 28, 28/1, 191, 191/2. ZKP člen 500. ZZdr-1 člen 117, 117/1, 117-1.
odmera premoženjske koristi pravni osebi
Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s prekrškom ali zaradi njega, premoženje storilca se mora vrniti v položaj pred izvršenim prekrškom.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pogoji za uveljavljanje pravičnega zadoščenja – nadzorstvena pritožba
Pri obravnavi zahtevka za plačilo pravičnega zadoščenja v primeru, ko je bil obravnavani postopek začet pred 1.1.2007, kršitev pravice do sojenja v razumnem roku pa je prenehala po 1.1.2007, je treba uporabiti vsa določila ZVPSBNO.
Osemdnevni rok za dopolnitev tožbe se je iztekel 3. 4. 2012. Iz dohodnega žiga na list. št. 58 sicer izhaja, da je tožeča stranka vlogo, s katero je dopolnila tožbo, poslala priporočeno po pošti 4. 4. 2012, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe, da je bila navedena vloga oddana priporočeno po pošti že 3. 4. 2012, kar izhaja iz kuverte, pripete k list. št. 64 in potrdila o opravljeni storitvi št. 134170, ki ga je tožeča stranka priložila pritožbi.
popravni sklep – paricijski rok – rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku – prekoračitev tožbenega zahtevka – določitev paricijsega roka po uradni dolžnosti
Navedba paricijskega roka v tožbenem zahtevku ni njegova obligatorna sestavina, ampak ga mora v sodbi, s katero ugodi dajatvenemu zahtevku, sodišče določiti po uradni dolžnosti. Pritožbene navedbe, da roka za izpolnitev obveznosti v sodbi ni potrebno določiti, če tožeča stranka tega ne zahteva, so zato neutemeljene.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – ugovor upnika proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – zadolževanje
Nesorazmerno zadolževanje iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP ne pomeni kakršnegakoli zadolževanja, zaradi katerega dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov; če bi bilo tako, stečajni postopek sploh ne bi bil potreben. Pomemben je tudi razlog zadolževanja ter vse ostale okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo.
Zadolževanje samo po sebi še ne pomeni, da gre za obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim stanjem. V obravnavanem primeru je šlo za poslovanje gospodarskega subjekta, ki je ob gospodarski krizi hotel storiti vse, da bi lahko uspešno nadaljeval s poslovanjem, pa se to ni izšlo. K nastanku dolga pa je prispeval tudi upnik, ki ga ni mogoče označiti za žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja. Zato ni izpolnjen dejanski stan uveljavljene ovire za odpust obveznosti.
prodaja poslovne celote – pravica ločitvenih upnikov – prodajna vrednost stečajne mase – splošna in posebna stečajna masa
V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota v smislu 343. člena ZFPPIPP, je potrebno tudi razložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.
Terjatve stečajnih upnikov in ločitvenih upnikov se poplačujejo iz splošne in posebne razdelitvene mase po posebnih pravilih za vsako od vrste stečajnih mas. Navedene določbe pa je potrebno spoštovati in upoštevati skozi ves postopek, saj je od doslednega spoštovanja navedenih določb odvisna pravilna razdelitev unovčene stečajne mase med upnike, skozi katero se odraža temeljno načelo enakega obravnavanja upnikov. Da bi bila možna kasnejša razdelitev posebnih stečajnih mas, pa tudi premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ki jo bo upnik lahko uresničil s prejemom kupnine za ta del premoženja, zmanjšane za stroške, ki se nanašajo na ta del kupnine, pa je že v fazi prodaje v izpodbijanem sklepu navedenih nepremičnin treba posebej opredeliti prodajno vrednost vsake stečajne mase posebej.
Z odločbo U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 je Ustavno sodišče RS razveljavilo člene 1 do 17 ZPUOOD, zato sodišče prve stopnje ob odločanju dne 13. 7. 2012 ni imelo pravne podlage, da bi predlogu toženca za prekinitev tega pravdnega postopka na podlagi navedenih členov ugodilo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003202
ZP-1 člen 202d, 202d/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – kritičnost do dela sodišča
Z izražanjem kritičnosti do pravnomočne sodbe in dela sodišča storilec ne more utemeljiti svojega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj pogoj za ugoditev predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izkazana krivičnost ali zmotnost sodbe o prekršku ali sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč obstoj okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da storilec več ne bo ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003201
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č. ZVoz člen 44, 44/3, 45, 45/3, 76, 76/3, 76/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – rehabilitacijski programi – dodatno usposabljanje za varno vožnjo – zdravniški pregled s svetovanjem – izbris kazenskih točk
Zakonodajalec med različnimi možnostmi za odpravljanje vzrokov za najpogostejše cestnoprometne kršitve in možnosti za izbris kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk daje prednost tistim oblikam odpravljanja vzrokov, ki so usmerjene v ozaveščanje voznikov o škodljivosti in nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Zato bi moral storilec glede na dejstvo, da mu je bilo s plačilnim nalogom izrečenih sedem kazenskih točk zaradi prekrška bo B točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 (kar pomeni, da je bilo ugotovljeno, da ima v organizmu med 0,24 in 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka) opraviti zdravstveni pregled pri osebnem zdravniku s svetovanjem, če bi želel doseči izbris štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk.