pravočasnost trditev stranke – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer izdalo sklep o ugovoru zoper začasno odredbo brez naroka, vendar pa, če bi bil slednji opravljen, bi glede na 1. odst. 286. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, tožeča stranka tudi še na njem imela možnost podati navedbe in predlagati dokaze. Zato njenih trditev, podanih v odgovoru na ugovor, ni mogoče šteti kot prepoznih.
ZIZ člen 53. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16.12.2010.
izvršba na nepremičnino – položaj hipotekarnega dolžnika – položaj stranke v postopku – lastništvo nepremičnine
Situacija, ko je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet izvršilnega postopka in ki ob pričetku izvršilnega postopka ni bila vpisana v zemljiško knjigo, vknjižena v zemljiško knjigo tekom izvršilnega postopka na osebo, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, daje tej osebi v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16.12.2010 procesni položaj stranke – dolžnika, zato ji gre pravno varstvo kot dolžniku.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija
V pravico do prostovoljnega zdravljenja je mogoče poseči le zaradi odvrnitve nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni povzroča ali utegne povzročiti sebi ali drugim ali z namenom odpraviti razloge, zaradi katerih je bilo zdravljenje odrejeno.
Toženec je izdal bianco menico za zavarovanje svojih poroštvenih obveznosti iz vseh kreditnih, garancijskih in drugih pogodb, sklenjenih med tožnico in družbo I. d.o.o. V menični izjavi je pooblastil tožnico za izpolnitev menice. Z izpolnitvijo menice je toženec postal menični dolžnik, ne pa avalist.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 45/3, 48, 48-5, 52, 52/1, 52/1-1, 52/2, 52/3, 52/5, 53, 53/1, 53/1-3.
nagrada izvedencu - odmera nagrade - prekinitev postopka zaradi stečaja - tek procesnih rokov - ovira na strani ene stranke
Procesni roki prenehajo teči za obe stranki le v primeru, če je postopek prekinjen zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje. Drugače pa je, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, npr. smrti ali prenehanja pravne osebe oziroma stečaja. V tem primeru roki ne prenehajo teči za drugo stranko, vendar pa, dokler traja prekinitev, opravljena pravna dejanja nimajo učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire, ki je povzročila prekinitev postopka.
sporna dejstva - velikost dednega deleža – prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
ZD v prvem odstavku in 3. točki drugega odstavka 210. člena zapuščinskim sodiščem nalaga, da takrat, ko se med zapuščinskim postopkom ugotovi, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je (med drugim) odvisna tudi velikost dednega deleža, kar pomeni tudi takrat, kadar nastopi spor, ki se tiče vrednosti zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, zapuščinski postopek prekinejo in dediča, katerega pravico štejejo za manj verjetno, napotijo na pravdo (člen 213 ZD).
ugotavljanje dejstev, ki jih nobena stranka ni zatrjevala - pomanjkljiva trditvena podlaga - kršitev razpravnega načela - sprememba sodbe
Pomanjkljive trditvene podlage stranka ne more dopolnjevati s svojim zaslišanjem in izvedbo drugih dokazov. V skladu z razpravnim načelom iz prvega odstavka 7. člena ZPP so namreč za zbiranje procesnega gradiva oziroma navajanje dejstev odgovorne stranke, zato sodišče ni dolžno oziroma niti upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena stranka ni zatrjevala.
pogodba o izvedbi del – napaka – odstop od pogodbe – plačilo za delo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravno pomembno je, da je imel opravljeni posel tožene stranke takšno napako, da je bilo delo neuporabno, spričo česar je tožeča stranka v skladu z določbo 638. člena OZ lahko odstopila od pogodbe. Nastop tega pravnega dejstva (razveza pogodbe) pa je povzročil nastanek kondikcijskega zahtevka pogodbene stranke (tožeče stranke), ki je pred razvezo pogodbe opravila sporno izpolnitev, to je pogodbeno plačilo za delo v višini 58.000,00 EUR (tretji odstavek 190. člena OZ).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 21/1, 42, 55, 55/1, 55/1-2. ZJSRS člen 21d, 21d/3, 28.
izvršilni naslov – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS – sodna poravnava – zakonske zamudne obresti – pravica do zakonskih zamudnih obresti
V izvršilnem postopku se ne odloča o temelju ali višini terjatve, temveč o njeni izterjavi zaradi neprostovoljnega plačila.
Dokler ne bo pravnomočno odločeno o znižanju preživnine, jo je dolžnik dolžan poravnavati v zneskih, določenih s sodno poravnavo, saj njena veljava (in učinek) ni prenehala.
Pravica do zakonskih zamudnih obresti sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če izvršilni naslov ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe – ugotovitvena tožba – pravni interes za ugotovitveno tožbo – dajatveni zahtevek
Dajatveni zahtevek iz ničnega razmerja zapade takoj, že ob sami izpolnitvi neveljavne pogodbe, zato pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni mogoče utemeljevati z dajatvenimi zahtevki iz takega razmerja.
delitev solastnine – prevzemni interes – civilna delitev – poseg v lastninsko pravico
Kadar eden izmed solastnikov predlaga, naj stvar pripade njemu, sam pa bo izplačal delež drugega solastnika, tedaj bi prisilna civilna delitev predstavljala protiustaven poseg v solastninsko pravico.
predhodna odredba – domneva o podani nevarnosti - listina, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja
S predložitvijo pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnin ter predložitvijo računa, ki ga je dolžnik zavrnil, je upnik z verjetnostjo izpodbil trditve dolžnika iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da s tožnikom nista v nobenem poslovnem odnosu ter izkazal verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
ZD člen 25, 123, 123/1, 126, 132. ZDen člen 25, 78, 78/1, 78/2. ZU člen 5-8, 11.
ustanova kot oporočni dedič – dedna nevrednost pravne osebe – dedovanje denacionaliziranega premoženja – trenutek prehoda zapuščine na dediče – krog dedičev – nujni dedič
Za razliko od splošne ureditve po ZD, v skladu s katero zapuščina preide na dediče v trenutku zapustnikove smrti, je trenutek prehoda zapuščine po ZDen urejena drugače, in sicer preide z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Če v tem trenutku dediči denacionalizacijskega upravičenca niso več živi, na podlagi vstopne pravice dedujejo njihovi dediči.
Kadar izročilna pogodba, ki je bila sklenjena med zapustnikom in (zgolj) enim izmed njegovih potomcev, vsebuje elemente tveganega pravnega posla (aleatornosti), to izključuje možnost presoje, da gre po vsebini za darilno pogodbo.
Sklenjena izročilna pogodba dejansko predstavlja pogodbo o preužitku, torej odplačen pravni posel. Na pravdo je treba napotiti dediča, ki zatrjuje nasprotno, da je šlo za neodplačen posel (darilo).
URS člen 23, 23/1. ZPP člen 199, 282, 282/4, 282/5.
stranska intervencija – pravni interes stranskega intervenienta – domneva umika tožbe – neudeležba tožeče stranke na naroku
Pravni interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva na pravni položaj stranskega intervenienta. Stranski intervenient torej v tuji pravdi varuje svoj pravni interes, ne pa interes stranke, kateri se je pridružil.
Tožečo stranko, na zahtevo katere je bil pravdni postopek uveden, zaradi narave njenega položaja obveznost pripomoči k hitrejšemu in učinkovitejšemu zaključku postopka bremeni močneje kot toženo stranko. Razumno je pričakovanje, da stranka, ki je zahtevala pravno varstvo, to tudi aktivno uveljavlja s pristopom na narok. Stranka je vnaprej opozorjena na pravne posledice izostanka z naroka. V primeru, da se naroka ni udeležila iz upravičenih razlogov, lahko doseže vrnitev v prejšnje stanje.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - način določanja višine odškodnine - pomen zadeve za stranko
Določba 16. čl. ZVPSBNO ne predpisuje takšnega načina določanja odškodnine, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je glede na zakonske kriterije odmerilo odškodnino, nato pa jo zmanjšalo oziroma zvišalo za določen odstotek glede na pomen zadeve za stranko.
Da bi se upnik izognil ustavitvi izvršbe na premičnine, bi moral kljub predlaganemu odlogu izvršbe pred potekom trimesečnega roka predlagati ponovni rubež, saj odlog izvršbe vpliva zgolj na potek same izvršbe, ne pa na tek izvršilnega postopka.
neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škode
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
stvarna pristojnost – delovni spor – civilnopravno razmerje fizičnih oseb – odškodninski spor – kršitev osebnostnih pravic – mobing – prepoved trpinčenja na delovnem mestu
Tožnik je v tožbi navedel, da so mu bile z (opisanimi) dejanji toženca kršene osebnostne pravice, in sicer pravica do dobrega imena in časti, pravica do dostojanstva in pravica do duševne celovitosti. V zadevnem primeru torej ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, ampak gre za civilnopravni odškodninski spor med fizičnima osebama, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.