Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje na spremenjenost okoliščin je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatkih o odločilnih okoliščinah v času prejšnje določitve preživnine. Šele poprejšnja ugotovitev obstoja spremenjenih razmer pogojuje ponovno ugotavljanje vseh pravnorelevantnih dejstev, od katerih je odvisna odločitev o preživninski obveznosti.
Tožniki bi zaradi svoje dokazane pričakovalne lastninske pravice uspeli tudi v primeru, če upnik dejansko ne bi vedel (oziroma ob ustrezni skrbnosti ne bi mogel vedeti) za razpolaganja svoje dolžnice s spornimi stanovanji, ker je svojo zastavno pravico pridobil šele v izvršilnem sodnem postopku.
Dobra vera upnika, ki je pridobil hipoteko šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (torej ne s pravnim poslom), ni pomembna. To seveda ne pomeni, da se varuje slabovernega upnika, ampak nasprotno, namreč da se niti dobroverni upnik na svojo dobro vero v takih primerih ne bo mogel uspešno sklicevati. Skrbnost tožnikov se v tem smislu pokaže kot pravno nepomembno vprašanje.
Stranka mora v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo. Posebej velja dolžnost navesti konkretno okoliščino za odklonitveni razlog, ko stranka trdi, da je podana okoliščina, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Samo dejstvo, da je sodnica kot odvetnica pred desetimi leti zastopala upnico iz te izvršilne zadeve pri izvensodnih pogajanjih v zvezi z odkupom solastnih deležev nepremičnin, ki so predmet tudi tega izvršilnega postopka, še ne daje podlage za dvom o njeni nepristranskosti.
Ni zakonske podlage za to, da sodišče upniku določi položitev varščine kot pogoj za nastopanje kot dražitelj oziroma ponudnik na drugi javni dražbi. Če oceni, da zakoniti zastopnik upnika zlorablja pravice, ga lahko kaznuje z izrekom denarne kazni.
Če pritožbeno sodišče razveljavi sklep o domiku, lahko odloči tudi v kakšnem obsegu se razveljavi dražbeni narok.
enako obravnavanje upnikov – stečajni upravitelj – razrešitev stečajnega upravitelja – zahteva o razrešitvi – izjava upravitelja – odločanje o razrešitvi – namen instituta razrešitve – vpliv upnikov na obseg stečajne mase – aktivnost upnikov v stečajnem postopku
Zaradi nepravilnega poziva upraviteljici, da se izreče o upnikovem predlogu za razrešitev, še ni začel teči prekluzivni rok za odgovor, zato tudi ni mogla priti z odgovorom v zamudo.
Namen pravnega instituta razrešitve upravitelja ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov.
Nepravilno ravnanje upraviteljice bi bilo glede na kompleksnost upnikovih očitkov mogoče ugotoviti le tako, da bi sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevkov, za katere upnik šteje, da so podani pa jih je upraviteljica namenoma ali iz malomarnosti spregledala. To pa ni namen stečajnega postopka. Upnik ni niti trdil pa tudi ne dokazal, da bi sam opravil kakšno od možnih aktivnosti, s katero bi lahko uresničil svoj interes.
ZZZDR člen 55, 57, 57/1, 59, 59/1. ZPP člen 2, 163, 180, 180/1, 214.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – zakonska domneva – trditvena podlaga – stroški postopka – zahteva za povrnitev stroškov
Predmetna nepremičnina je v zemljiško knjigo vpisana kot skupno premoženje, zato zadošča, da je tožnica (upnica) navajala le, da predlaga določitev deleža (dolžnika) na skupnem premoženju s sklicevanjem na zakonsko domnevo.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti – prosta izbira sredstev izvršbe
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobenih določb o vrstnem redu izbire izvršilnih sredstev ter o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom.
ZOdvT člen 15, 16, 19. ZOdvT tarifna številka 1110, 1112, 3100. ZPP člen 163, 163/1.
pravdni stroški – odvetniška tarifa – ponovljen postopek – nagrada za narok v ponovljenem postopku – nagrada za postopek – nagrada za sporazum
Nagrada za sporazum po tar. št. 1110 ZOdvT nastane v primeru, ko je odvetnik zaslužen za prekinitev spora ali odpravo negotovosti strank glede pravnega razmerja tako, da se sklene pogodba. Pomembno pri tem torej je, da se spor v posledici sodelovanja odvetnika prekine. Ne zadostuje zgolj prizadevanje.
Odvetnik bo dobil del nagrade za (nov) postopek samo v primeru, če bo vrednost predmeta obravnavanja v ponovljenem postopku višja.
Odvetnik je upravičen do nagrade za (en) narok tudi v ponovljenem postopku.
ZDR člen 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – minimalni odpovedni rok - odpravnina
ZDR v 4. alineji 2. odstavka 92. člena določa, da je minimalni odpovedni rok 120 dni, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec zaradi poslovnih razlogov in ima delavec najmanj 25 let delovne dobe pri delodajalcu.
Pri računanju minimalnega odpovednega roka, zgolj zaradi tega, ker je bil tožnik v vmesnem obdobju, od uvedbe stečaja nad toženo stranko, do ponovne zaposlitve pri toženi stranki, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, prijavljen na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, ni mogoče zaključiti, da ni podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Bistveno je namreč, da je šlo v tožnikovem primeru za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža – obstoj in vrednost darila – obračunska vrednost zapuščine – velikost dednih deležev – vračunanje darila zakonitemu dediču – dediči kot nujni sosporniki
Materialnopravni učinek pravde, v kateri gre za spor o obstoju ali obsegu oziroma vrednosti darila, ni enak učinku pravde zaradi vračila darila v zapuščino. Od ugotovitve in vrednosti obstoja je odvisna višina obračunske vrednosti zapuščine, od katere bo zapuščinsko sodišče lahko izračunalo zakonite dedne deleže posameznih nujnih dedičev in njihove nujne deleže.
V primeru pravde zaradi ugotovitve obstoja darila so vsi dediči nujni sosporniki.
Stranka se svojemu trditvenemu bremenu ne more izogniti s predložitvijo dokazov, saj sodišče ni dolžno, niti upravičeno, manjkajoče trditve stranke iskati v predloženih dokazih.
Ker sodišče prve stopnje ni razčistilo, kakšna je sploh narava vtoževanega denarnega zahtevka, je le-ta ostal nesklepčen. Zaradi izostalega materialnega procesnega vodstva pred sodiščem prve stopnje pa njegova zavrnitev na drugi stopnji ni mogoča, saj bi glede na izpostavljene procesne okoliščine meritorna odločitev v pritožbenem postopku za tožnika predstavljala sodbo presenečenja.
ZIZ člen 9, 17, 20, 20.a, 21, 40. ZN člen 4. ZPP člen 98, 98/5.
pritožba – pooblaščenec - pooblastilo – predložitev pooblastila zavrženje pritožbe – zadolžnica – izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis
Oba postopka (pravdni oziroma izvršilni) se tako bistveno razlikujeta v njuni procesni ureditvi glede pomena in vloge pisnega pooblastila za zastopanje upnika (tožnika). Postopek izvršbe lahko skratka teče brez predložitve pooblastila za upnika. Pri tem ZIZ v členu 9 določa, da je tudi v postopku izvršbe in zavarovanja pravno sredstvo pritožba (poleg ugovora), z ničemer pa ne spreminja načelne določbe iz člena 40 ZIZ, da pooblastila v postopku izvršbe k predlogu za izvršbo ni treba predložiti.
Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da ima zadolžnica le dokazno funkcijo in da ne predstavlja pravnega posla kot podlage dolžnikove obveznosti. Vendar listine ni mogoče presojati zgolj po nazivu, ampak po njeni vsebini. V tem primeru je sestavljena v obliki notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti. Izvršljiv notarski zapis je eden od izvršilnih naslovov, predvidenih v členu 17 ZIZ. V skladu s členom 20a ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. V skladu s členom 21 ZIZ je primeren za izvršbo tisti izvršilni naslov, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V skladu s členom 4 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa.
OZ člen 33, 33/2, 33/3, 435, 435/1. SPZ člen 23. ZPP člen 7, 7/1, 180, 180/3, 285.
predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - obličnost sklenjene pogodbe – zavezovalni in razpolagalni pravni posel – spor o višini kupnine - določitev vrednosti nepremičnine – cenitev nepremičnine – določitev cenilca – sodelovanje pri izbiri cenilca – materialno procesno vodstvo
Tožnik bi lahko s svojim tožbenim zahtevkom uspel le, v kolikor bi dal tožencu možnost sodelovanja pri izbiri cenilca gradbene stroke. V primeru dokazanega toženčevega neutemeljenega izmikanja sodelovanju pri izbiri in postavitvi cenilca gradbene stroke pa bi lahko tožnik zahteval, da cenilca določi sodišče in s tem soglasje toženca k izbiri cenilca nadomesti.
stavbna pravica – lastniška stavbna pravica – razlaga zakona
Iz zakonskega besedila 256. člena SPZ, ki določa, da je stavbna pravica pravica imeti v lasti zgrajeno stavbo nad ali pod tujo nepremičnino, je mogoče neposredno in jasno razbrati, v čem je pravno pravilo in njegov pomen, torej da je stavbno pravico mogoče ustanoviti na tuji in ne na lastni nepremičnini.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – predmet postopka – vrednosti prodane opreme
Tožeča stranka vrednosti prodane opreme pri obračunu višine terjatve v tej zadevi ni upoštevala, niti je glede na splošne pogoje ni bila dolžna upoštevati. Navedbe tožene stranke, da naj bi bila vrednost prodane opreme po pogodbi o finančnem leasingu višja od domnevno upoštevane, so zato za odločitev v tej zadevi irelevantne. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka z v predlogu za obnovo postopka navedenimi novimi dejstvi in dokazi ne more zase doseči ugodnejše odločbe.
Izpodbojno je tisto dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Zadostuje golo dejstvo, da so upniki prikrajšani. Pravno dejanje, na podlagi katerega je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, je torej dejanje dolžnika, zaradi katerega ima upnik boljši položaj, kot bi ga imel, če bi svojo terjatev uveljavljal v stečajnem postopku.
istovetnost osebe, vpisane v zemljiški knjigi kot imetnice izvedene pravice – predložitev listin, na katere se sklicuje predlagatelj
Primere, ko se predlagatelj sklicuje na listino, ki je že vložena v pisno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča, ureja 142. člen ZZK-1. Po določbi 11. odstavka in 5. točke prvega odstavka mora te listine predlogu (oziroma v skladu s 3. odstavkom 158. člena ZZK-1 ugovoru) priložiti predlagatelj. V obravnavani zadevi predlagatelja listine, na katero se sklicujeta, nista predložila (niti v pisni niti v elektronski obliki), pritožbeno sodišče pa se strinja s sodiščem prve stopnje, da zgolj na podlagi listin, ki so predlogu bile priložene, identitete ni mogoče ugotoviti.
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
plačilo sodne takse – napoved pritožbe – plačilni nalog – delno plačilo takse – zakonski rok – predložitev dokazila o plačilu
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati, niti z naknadnim plačilom takse, posledice nastanejo že s potekom roka, tako kot nastanejo tudi pri poteku roka za pritožbo.