Pri oprostitvi je stranka prosta plačila sodne takse, medtem ko se pri odlogu obveznost plačila le odloži predvidoma do konca postopka. To pa pomeni, da stranka ni prosta obveznosti plačila sodne takse.
Glede na navedeno razliko med oprostitvijo in odlogom plačila sodne takse so tudi pogoji za odlog plačila sodne takse drugačni od pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
Ker mora tožba poleg določenega zahtevka med drugim obsegati tudi dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, sodišče tožbeni zahtevek zavrne, kadar iz v tožbi navedenih navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (tako imenovana nesklepčnost tožbe).
Ker je bila glavnica vrnjena, gre pri uveljavljani terjatvi za vprašanje vrnitve plodov (zasežene stvari) oziroma občasnih terjatev (obresti), ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih. Taki zahtevki pa zastarajo v treh letih od vrnitve stvari (glavnice) tako po drugem odstavku 96. člena SPZ, kolikor jih jemljemo kot plodove, oziroma po prvem odstavku 347. člena OZ (zastaranje občasnih terjatev), kolikor jih jemljemo kot občasne terjatve.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068780
SPZ člen 73, 75, 83. ZPP člen 154, 154/2, 185, 185/2.
sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – prepovedana imisija – pravica odstraniti veje sosedovega drevesa – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – razlogi o odločilnih dejstvih – stroški postopka
Obveznost toženke za znižanje krošenj orehovih dreves ima podlago v določbah 73. in 75. člena SPZ ter določbi 83. člena SPZ, ki jih je smiselno uporabiti v primeru negatorne tožbe med pravdnima strankama kot lastnikoma sosednjih nepremičnin. Navedene določbe sicer urejajo direktne imisije oziroma poseganja v sosednjo nepremičnino, a iz njih sledi, kakšno naj bi bilo razumno ravnanje v okvirih sosedskega prava in prepovedi medsebojnega vznemirjanja ter prepovedanih imisij.
ZIZ člen 197, 197/1, 197/2, 189, 189/7, 189/8, 191, 191/2. ZPPLPKEU člen 4. ZUVza člen 8.
edini upnik – oprostitev položitve kupnine – tuj državljan – vzajemnost – odobritev – sklep o domiku – prednostne terjatve
Sodišče prve stopnje je o predlogu upnika za oprostitev položitve kupnine odločilo prenagljeno. Upnik je državljan Republike Hrvaške in je njegov položaj kot kupca v tem izvršilnem postopku še pogojen.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073826
URS člen 2. ZKZ člen 20, 22.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – zahteva za odobritev pravnega posla – spremenjena sodna praksa – pravna varnost
Tožnik je ob vložitvi tožbe ravnal v skladu s takrat prevladujočo sodno prakso: ker ni razpolagal z listino o sklenjeni pogodbi, je v 60 dnevnem roku, ki je sicer predpisan za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla, vložil tožbo. V kolikor bi obveljala odločitev sodišča, ki je zavrnilo zahtevek zgolj iz razloga, ker ni (pravočasno) vložil zahteve za odobritev, preden je vložil tožbo, bi zaradi poteka roka tega tudi ne mogel več (upoštevaje spremenjeno stališče) zahtevati. Ostal bi torej brez pravnega varstva, kar pa ni dopustno.
Stranka mora v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo. Posebej velja dolžnost navesti konkretno okoliščino za odklonitveni razlog, ko stranka trdi, da je podana okoliščina, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Samo dejstvo, da je sodnica kot odvetnica pred desetimi leti zastopala upnico iz te izvršilne zadeve pri izvensodnih pogajanjih v zvezi z odkupom solastnih deležev nepremičnin, ki so predmet tudi tega izvršilnega postopka, še ne daje podlage za dvom o njeni nepristranskosti.
Ni zakonske podlage za to, da sodišče upniku določi položitev varščine kot pogoj za nastopanje kot dražitelj oziroma ponudnik na drugi javni dražbi. Če oceni, da zakoniti zastopnik upnika zlorablja pravice, ga lahko kaznuje z izrekom denarne kazni.
Če pritožbeno sodišče razveljavi sklep o domiku, lahko odloči tudi v kakšnem obsegu se razveljavi dražbeni narok.
Dejstvo, da zakonodajalec pojma „v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe“ v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni izrecno specificiral oziroma v besedilu izrecno navedel odsotnost zaradi nege otroka, ne omogoča zaključka, da zloraba instituta bolniške odsotnosti zaradi nege otoka ni že pojmovno vključena v navedeno normo ZDR in da ravnanja delavca, ki ustrezajo tej kršitvi, ne bi bila sankcionirana.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2. OZ člen 376, 381. ZIZ člen 17.
omejitev teka zamudnih obresti – pravočasna odločitev o pravicah ZPIZ – odškodnina v višini zamudnih obresti – posebna oblika odškodnine – glavnica – ne ultra alterum tantum – časovne meje pravnomočnosti – procesne obresti
Kot izhaja iz obrazložitve izvršilnega naslova, kar med strankami ni sporno, prisojeno predstavlja odškodnino, ki jo je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dolžan plačati upniku po drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1, v katerem zakon vzpostavlja odgovornost za posledico, na podlagi katere je zavod, ne glede na svojo krivdo, dolžan upravičencu izplačati odškodnino, ki je navzgor omejena z višino obračunanih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek bil (moral biti) izplačan, če bi bila že odločba na prvi stopnji ustrezna, pa do izvršitve ustrezne odločbe. Ker gre torej v konkretni zadevi za plačilo odškodnine, katere temelj je določen v drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1 in ne v določbah OZ, ni mogoče uporabiti pravila iz 376. člena OZ.
Višje delovno in socialno sodišče v drugem in tretjem odstavku izreka izvršilnega naslova dolžniku ni naložilo plačilo glavnice v smislu običajne glavnice kot odmene za neko storitev, niti ne kot glavnico v smislu višine odškodnine, temveč je naložilo plačila odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar predstavlja glavnico kot tako. Zamudne obresti tečejo do dejanske izvršitve ustrezne odločbe, kar pa dolžnik ni ugovarjal.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker ni preizkusilo izpodbijane ocene letne delovne uspešnosti tožnice (javne uslužbenke) po vsebini, zaradi česar ni imelo razlogov, da se sprejem ocene ponovno naložilo toženi stranki.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – oznaka verodostojne listine – izpisek iz poslovnih knjig – pogodba o pristopu k dolgu – dopolnitev dejanske podlage v pravdnem postopku
Ne glede na to, da za izvršilni postopek zadostuje že taka verodostojna listina, ki pa je predlogu za izvršbo sploh ni potrebno priložiti, pa sama zase ne daje podlage za zaključek, kaj je dejanska podlaga za terjatev, ki jo izpisek iz poslovnih knjig izkazuje. S pogodbo o pristopu k dolgu pa je tožeča stranka utemeljila podlago za terjatev, ki je izhajala iz izpiska iz poslovnih knjig.
Odločanje o stroških poteka v dveh fazah, in sicer se najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini. Ker je dolžnik stroške izvršitelja že plačal neposredno izvršitelju, jih dolžniku v (ponovno) plačilo sicer ne bo mogoče naložiti, kljub temu pa bo te stroške treba odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške, saj bodo del odločanja o končnem obračunu (poplačilu) terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068772
OZ člen 131.
povrnitev škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravno ravnanje policistov – policijska pooblastila – uporaba prisilnih sredstev – vzročna zveza – teorija o adekvatni vzročnosti – ravnanje oškodovanca
Škodne posledice je treba pripisati ravnanju tožnika, ki je preprečeval policistom izvršitev zakonite policijske naloge. Najprej se je upiral pasivno (pobeg pred policisti) potem pa aktivno, kar je pripeljalo do uporabe zakonsko predvidenih prisilnih sredstev, kot to predpisuje Pravilnik o policijskih pooblastilih. Do škode in škodnih posledic tožnika je prišlo zaradi izrednih okoliščin kot posledice pobega pred policisti in nazadnje aktivnega upiranja aretaciji.
Tožniki bi zaradi svoje dokazane pričakovalne lastninske pravice uspeli tudi v primeru, če upnik dejansko ne bi vedel (oziroma ob ustrezni skrbnosti ne bi mogel vedeti) za razpolaganja svoje dolžnice s spornimi stanovanji, ker je svojo zastavno pravico pridobil šele v izvršilnem sodnem postopku.
Dobra vera upnika, ki je pridobil hipoteko šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (torej ne s pravnim poslom), ni pomembna. To seveda ne pomeni, da se varuje slabovernega upnika, ampak nasprotno, namreč da se niti dobroverni upnik na svojo dobro vero v takih primerih ne bo mogel uspešno sklicevati. Skrbnost tožnikov se v tem smislu pokaže kot pravno nepomembno vprašanje.
ZFPPIPP člen 59, 59/3, 59/4, 296, 296/1, 298, 298/1.
prijava terjatev – zamuda roka za prijavo terjatev – terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka – pridobitev terjatve po poteku roka za prijavo
Upnik je terjatev pridobil šele po izteku roka za prijavo, čeprav je terjatev sama nastala do začetka stečajnega postopka. Upnik je okoliščine nastanka in pridobitve prijavljene terjatve opisal v prijavi, ki so po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena. ZFPPIPP posebej ne ureja takšnega izjemnega položaja, ki bi nastal neodvisno od upnika, zato take okoliščine terjajo drugačno odločitev ob morebitni analogni uporabi drugih določb ZFPPIPP, ki urejajo podobne primere.
Ker sodišče prve stopnje ni razčistilo, kakšna je sploh narava vtoževanega denarnega zahtevka, je le-ta ostal nesklepčen. Zaradi izostalega materialnega procesnega vodstva pred sodiščem prve stopnje pa njegova zavrnitev na drugi stopnji ni mogoča, saj bi glede na izpostavljene procesne okoliščine meritorna odločitev v pritožbenem postopku za tožnika predstavljala sodbo presenečenja.
obnova postopka – sklep o denarni kazni – nedenarna terjatev - opustitev rabe – ugovor tretjega – analogija s kazenskim postopkom – restriktivna razlaga
ZIZ govori o sklepu o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, česar ni mogoče širiti na primere, ko je dolžniku naloženo plačilo denarne kazni.
Tožnik je prejemal plačo skladno s pogodbo o zaposlitvi. Do plačila stimulacije bi bil upravičen le v primeru uspešnega poslovanja tožene stranke in dobrega dela tožnika. Ker ti pogoji za plačilo stimulacije niso bili izpolnjeni, je tožnikov zahtevek za plačilo stimulacije neutemeljen.
potni stroški – priča – plačilo potnih stroškov priči – listina – pribava listine s strani sodišča
Tožnica je okoliščine (da je pred zaslišanjem videla pričo na avtocestnem počivališču, ko se je peljala kot sopotnik v osebnem avtomobilu druge priče) zaznala neposredno pred samim narokom, na katerem je priča priglasila stroške. Na naroku je torej tožnica že imela možnost navesti zadevne okoliščine, ki je ni izkoristila, zato je pritožbeno sklicevanje nanje prepozno.
Tožnica neutemeljeno kot dokaz predlaga, da naj sodišče samo pridobi razpored služb policijske postaje, saj ni izkazala, da sama ni mogla pridobiti razporeda.