ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 22, 25. ZMEPIZ člen 49, 49/4.
lastnost zavarovanca – samozaposleni zavarovanci – sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Ker je bila tožnica, ko se je kot družbenica in poslovodna oseba vpisala v poslovni register, že zavarovana kot prejemnica denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, torej na podlagi 22. člena ZPIZ-1, ves čas zavarovanja po tej podlagi, nima lastnosti zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, po katerem se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-7, 144, 144/4. ZOdvT člen 11.
stroški postopka – nagrada in izdatki zagovornika
V zvezi z nagradami predpisanimi v razponu višje sodišče ne more upoštevati razlogov, s katerimi zagovornik šele v pritožbi utemeljuje višino priglašene nagrade, saj bi to moral storiti že v specifikaciji računa.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 366. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sodnik pristojnega sodišča – višji pravosodni svetovalec
Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je izdala višja pravosodna svetovalka, pri čemer pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moral o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (oziroma o ugovoru po izteku roka) odločati sodnik posameznik pristojnega sodišča prve stopnje.
ZDR člen 42. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 43.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila - zavarovalni zastopnik – provizijski sistem – osnovna plača – mesečni plan – stimulacija – plačilo iz naslova uspešnosti
Tožnik je bil zavarovalni zastopnik. Njegova plača je bila, kar izhaja iz 8. člena tožnikovih pogodb o zaposlitvi, sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, stroškov dela iz naslova obiskov strank na terenu ter dela plače na podlagi stimulacije. Postavljen mesečni plan je bil določen. Tako je bil tožnik do osnovne plače upravičen v primeru doseganja mesečnega plana, do plačila iz naslova uspešnosti pa le pri preseganju plana.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 42, 42/1, 42/1-6, 42/3. ZPIZ člen 43, 46, 46/1, 46/1-3, 46/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDSS-1 člen 61, 62. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (1983) člen 19. Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (1990) člen 5, 5/1.
pokojninska osnova – trgovinski boni – prejemek v naravi
Trgovinski boni se kot prejemek v naravi vštejejo v pokojninsko osnovo pod pogojem, da so del plače in da so od njih plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker sodišče ni ugotovilo, ali so bili prispevki od trgovinskih bonov, ki so bili tožniku plačani kot del plače, plačani v stečajnem postopku zoper tožnikovega delodajalca in v kakšnem obsegu, je dejansko stanje glede pogoja plačila prispevkov ostalo nerazjasnjeno.
potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo – plačilni nalog
Glede na ureditev v 17. čl. Uredbe ES o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov št. 805/2004 so minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068766
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 161, 161/1, 253, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – fizični napad – pravočasno grajanje procesnih kršitev – stroški postopka
Kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak zgolj v okviru vložene pritožbe. Stranka, ki jo želi uveljaviti, mora zato nanjo opozoriti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer takoj, ko je to mogoče.
Sodna praksa v primerih, ko tožnik uspe s tožbenim zahtevkom proti drugemu tožencu, ne pa tudi proti prvemu tožencu, uporabi analogijo s prvim odstavkom 161. člena ZPP.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – oznaka verodostojne listine – izpisek iz poslovnih knjig – pogodba o pristopu k dolgu – dopolnitev dejanske podlage v pravdnem postopku
Ne glede na to, da za izvršilni postopek zadostuje že taka verodostojna listina, ki pa je predlogu za izvršbo sploh ni potrebno priložiti, pa sama zase ne daje podlage za zaključek, kaj je dejanska podlaga za terjatev, ki jo izpisek iz poslovnih knjig izkazuje. S pogodbo o pristopu k dolgu pa je tožeča stranka utemeljila podlago za terjatev, ki je izhajala iz izpiska iz poslovnih knjig.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0073826
URS člen 2. ZKZ člen 20, 22.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča – zahteva za odobritev pravnega posla – spremenjena sodna praksa – pravna varnost
Tožnik je ob vložitvi tožbe ravnal v skladu s takrat prevladujočo sodno prakso: ker ni razpolagal z listino o sklenjeni pogodbi, je v 60 dnevnem roku, ki je sicer predpisan za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla, vložil tožbo. V kolikor bi obveljala odločitev sodišča, ki je zavrnilo zahtevek zgolj iz razloga, ker ni (pravočasno) vložil zahteve za odobritev, preden je vložil tožbo, bi zaradi poteka roka tega tudi ne mogel več (upoštevaje spremenjeno stališče) zahtevati. Ostal bi torej brez pravnega varstva, kar pa ni dopustno.
obnova postopka – sklep o denarni kazni – nedenarna terjatev - opustitev rabe – ugovor tretjega – analogija s kazenskim postopkom – restriktivna razlaga
ZIZ govori o sklepu o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, česar ni mogoče širiti na primere, ko je dolžniku naloženo plačilo denarne kazni.
Tožnik je prejemal plačo skladno s pogodbo o zaposlitvi. Do plačila stimulacije bi bil upravičen le v primeru uspešnega poslovanja tožene stranke in dobrega dela tožnika. Ker ti pogoji za plačilo stimulacije niso bili izpolnjeni, je tožnikov zahtevek za plačilo stimulacije neutemeljen.
Stranka mora v zahtevi za izločitev sodnika navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo. Posebej velja dolžnost navesti konkretno okoliščino za odklonitveni razlog, ko stranka trdi, da je podana okoliščina, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Samo dejstvo, da je sodnica kot odvetnica pred desetimi leti zastopala upnico iz te izvršilne zadeve pri izvensodnih pogajanjih v zvezi z odkupom solastnih deležev nepremičnin, ki so predmet tudi tega izvršilnega postopka, še ne daje podlage za dvom o njeni nepristranskosti.
Ni zakonske podlage za to, da sodišče upniku določi položitev varščine kot pogoj za nastopanje kot dražitelj oziroma ponudnik na drugi javni dražbi. Če oceni, da zakoniti zastopnik upnika zlorablja pravice, ga lahko kaznuje z izrekom denarne kazni.
Če pritožbeno sodišče razveljavi sklep o domiku, lahko odloči tudi v kakšnem obsegu se razveljavi dražbeni narok.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku, ker ni preizkusilo izpodbijane ocene letne delovne uspešnosti tožnice (javne uslužbenke) po vsebini, zaradi česar ni imelo razlogov, da se sprejem ocene ponovno naložilo toženi stranki.
svoboda govora – interes javnosti – osebnostne pravice – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – dolžna skrbnost novinarja – trditveno in dokazno breme
Drži sicer, da naslov članka vsebuje ostro kritiko, saj namiguje, da je prav tožnica tista, ki je ukradla navigacijsko napravo, vendar pa se mora naslov članka v konkretnem primeru presojati ob upoštevanju besedila podnaslova in celotnega teksta tega članka. Že podnaslov članka tako izloča možnost razlage, da je prav tožnica storila kaznivo dejanje tatvine, članek kot celota (zlasti s predstavitvijo stališča tožnice) pa pušča povprečnemu bralcu prostor za kritično oceno o tem, kaj se je z navigacijsko napravo dejansko dogajalo.
pravočasno plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - začetek teka roka roka za plačilo sodne takse
Rok plačila, določen v plačilnem nalogu, začne v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložen ugovor, teči šele, ko je stranka seznanjena s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi ugovora in s tem s pravilnostjo plačilnega naloga.
potni stroški – priča – plačilo potnih stroškov priči – listina – pribava listine s strani sodišča
Tožnica je okoliščine (da je pred zaslišanjem videla pričo na avtocestnem počivališču, ko se je peljala kot sopotnik v osebnem avtomobilu druge priče) zaznala neposredno pred samim narokom, na katerem je priča priglasila stroške. Na naroku je torej tožnica že imela možnost navesti zadevne okoliščine, ki je ni izkoristila, zato je pritožbeno sklicevanje nanje prepozno.
Tožnica neutemeljeno kot dokaz predlaga, da naj sodišče samo pridobi razpored služb policijske postaje, saj ni izkazala, da sama ni mogla pridobiti razporeda.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0075904
ZPP člen 185. SPZ člen 48, 70. ZZZDR člen 59, 60.
ugotovitev skupnega premoženja – izplačilo deleža na skupnem premoženju – vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe – pritiklina – sestavina glavne stvari - sprememba tožbe - zastaranje
Tožnica zatrjuje vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe, ne pa prelivanje premoženjskih kategorij med izvenzakonskima partnerjema. Sodna praksa pa v primerih zahtevkov na podlagi trditev o novi stvari ali gradnje na tujem svetu med strankama, ki nista bivša zakonca ali izvenzakonska partnerja, ne dopušča delitve nepremičnine z izplačilom protivrednosti že v pravdnem postopku.
Premičnine, kot so notranja in vhodna vrata, radiatorji, električna stikala in luči, so trajno in funkcionalno povezane z nepremičnino, v katero so vgrajeni in delijo v skladu z akcesijskim pravilom tudi njeno pravno usodo. Predstavljajo sestavino glavne stvari, in ne (zgolj) pritikline. Razen tega ustrezajo tudi drugim dvem kriterijem (poleg splošnega prepričanja), ki ju teorija izpostavlja v funkciji pravilne zapolnitve pravnega standarda sestavine, tj. kriteriju trdnosti povezave z glavno stvarjo in nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari brez takšnih sestavin. Zaradi upoštevanja dejstva, da so v današnjem času sestavni deli stvari pogosto spojeni tako, da jih je moč ločiti od glavne stvari, pa se ob uporabi kriterija nekompletnosti oziroma nedokončanosti glavne stvari kot sestavine nepremičnine štejejo tudi vrata, okna, radiatorji, svetila, celo žarnica za sestavo svetlobnega telesa...