vračilo preveč izplačane plače - zamudna sodba – neupravičena obogatitev
Tožnik v mesecu maju ni delal 20 delovnih dni, za kar je prejel plačilo, zato do plače in povračila stroškov prehrane ni bil upravičen (do izplačila le-tega je prišlo, ker se odsotnost evidentira in poračuna šele pri plači za naslednji mesec). Znesek je dolžan vrniti skladno s 1. odstavkom 190. člena OZ.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta. Zato je treba tožbeni zahtevek za izdajo novega obvestila zavrniti.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo naroka – vstop v sodno stavbo – poostren varnostni pregled – sprememba ustaljene prakse
Zaradi ustaljene drugačne prakse zgolj možnost pregleda po predpisanem postopku na podlagi veljavne zakonodaje še ne pomeni, da je dolžan pooblaščenec upoštevati to možnost in posledično trpeti postopkovne posledice, ki nastanejo zaradi zakasnelega pristopa na narok. Odredba tistega dne je spremenila predhoden način ravnanja varnostnikov ob vstopu obiskovalcev v sodno zgradbo. Iz tega razloga je za presojo opravičljivosti zamude pomembno, v kakšnem obsegu se je pred tem dnem izvajalo varovanje.
URS člen 8, 153, 153/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino člen 20, 22. ZPIZ-1 člen 157.
sorazmerni del starostne pokojnine
Tožnik ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino od uveljavitve Sporazuma dalje (1. 7. 2008), saj je pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela uveljavil šele s seštevanjem dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Tožbeni zahtevek, da se mu prizna sorazmerni del starostne pokojnine vse od 1. 6. 2003 dalje, ko se je upokojil v Bosni in Hercegovini, je neutemeljen.
Za odločitev ni pomembno, ali je prodajalec (prva tožena stranka) obvestil kupca (drugo toženo stranko), da je bil predkupni upravičenec (tožnici) seznanjen s predkupno pravico, pač pa, ali je predkupni upravičenec imel objektivno možnost skladno z zakonom izjaviti, da bo predkupno upravičenje izkoristil.
Ustna seznanitev tožnic s splošno namero prve tožene stranke po prodaji dela nepremičnine, četudi je bila višina kupnine že znana in ne da bi bili tožnicama znani drugi pogoji prodaje, ne predstavlja zakonsko predpisane ponudbe ne po obliki in ne po vsebini.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1.
bolniški stalež – kmetijska dejavnost
Ker je bila tožnica v spornem obdobju glede na svoje zdravstveno stanje (imela je ortopedske težave) zmožna za svoje delo kmeta, ni upravičena do bolniškega staleža.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – dokazna ocena – vzročna zveza
Tožnica na delu pri toženi stranki ni padla zaradi mokrih in spolzkih tal, temveč zaradi slabosti, zato tožena stranka ni odgovorna za tožničin padec, posledično pa tudi ne za škodo, ki je tožnici ob padcu nastala.
Iz predloga je razvidno, da noben predmet, ki je predmet prodaje, niti likvidacijska vrednost te opreme skupaj ne dosega zneska 15.000,00 EUR. Zato je neutemeljeno pritožbeno naziranje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti „licitacijo glede posameznih kosov opreme“.
ZPP člen 208, 208/1, 270, 270/3, 333, 333/1, 363, 363/1. ZFPPIPP člen 301.
poziv na prevzem pravde – dopustitev pritožbe – zavrženje pritožbe – sklep procesnega vodstva – nadaljevanje prekinjenega postopka
Poziv sodišča prve stopnje na prevzem pravde po prvem odstavku 208. člena ZPP ni sklep, četudi je vsebovan v izreku sklepa o prekinitvi postopka. Glede na navedeno ni pravilno stališče pritožnika, da je obravnavana pritožba dovoljena.
OZ člen 376, 367. ZIP člen 8, 8/5, 16, 16/1, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 50, 50/2, 251.c, 251.d. ZIZ člen 9, 9/6, 17, 17/1, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 21, 21/1, 46, 46/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 55/2. ZOR člen 390. ZPP člen 2, 2/2, 311, 3/11, 350, 350/2.
sodna poravnava – sporazum po 251.c členu ZIP – zapadlost kot predpostavka izvršbe – izvršljivost – primeren izvršilni naslov za izvršbo – načelo formalne legalitete - ohranitev učinkov pretrganja zastaranja ob zavrženju predloga za izvršbo
Pri sodni poravnavi je zapadlost terjatve pogoj izvršljivosti, tako ima zapadlost, ki je po svojem bistvu sicer materialnopravne narave, tudi značaj procesne (formalne) predpostavke za izvršbo. Izvršilno sodišče pa lahko sprejme vsebinsko odločitev o dovolitvi izvršbe le, če obstoji izvršilni naslov in izvršljivost že v času odločanja o upnikovem predlogu za izvršbo.
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. V obravnavanem primeru pa je pri opredelitvi valorizacije izostal temeljni element za določitev njene višine, ko ni opredeljeno merilo ohranjanja vrednosti denarne obveznosti, glede pogodbenih obresti pa niso opredeljeni konkretni elementi za določitev višine obrestne mere, ampak je podano le sklicevanje na vsebino, ki ni sestavni del predloženega izvršilnega naslova.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 209, 209/1, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja – ponareditev ali uničenje poslovnih listin – opis dejanja – pravna kvalifikacija
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na opis dejanja, ki mora biti takšen, da iz njega izhajajo znaki kaznivega dejanja.
OZ člen 247. ZPP člen 449, 458, 458/2, 480, 481, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti – pogodbena kazen – zamuda – novo sojenje – nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka je v novem sojenju na glavni obravnavi podala zatrjevani ugovor prekluzije uveljavljanja pogodbene kazni, vendar pa 2. odst. 458. čl. v zvezi s 480. čl. ZPP izrecno določa, da v novem sojenju ne velja določba 2. odst. 362. čl. ZPP, po kateri smejo na prvem naroku nove glavne obravnave stranke navajati nova dejstva in nove dokaze, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 187, 187/2, 203, 203/1. Zakon o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1983) člen 11, 11/1.
sorazmerni del starostne pokojnine
Ker je bil tožnik, ki je hrvaški državljan, v spornem obdobju od leta 1988 do leta 1992 v delovnem razmerju v organizaciji oziroma podjetju na Hrvaškem, ki je bilo zavezanec za plačilo prispevkov pri hrvaškem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre za dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ki jo je po Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško mogoče upoštevati le pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne pa, kot neutemeljeno uveljavlja tožnik, pri odmeri njenega sorazmernega dela.
Tožnik je obnovo postopka, končanega z odločbo, s katero je toženec odločil, da se mu osebni dohodki, doseženi v času dela preko polnega delovnega časa, ne upoštevajo pri izračunu pokojnine, uveljavljal zato, ker naj bi se pri odmeri pokojnine upoštevale ponarejene listine in ponarejeni finančni podatki. Takšen predlog je toženec utemeljeno zavrgel, ker tožnik, ki ponarejanja listin ni izkazal s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, in tudi ni izkazal, da kazenski pregon ni mogoč, ni izkazal zatrjevanega obnovitvenega razloga.
ZDR člen 42. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 43.
plačilo za delo – plača – obveznost plačila - zavarovalni zastopnik – provizijski sistem – osnovna plača – mesečni plan – stimulacija – plačilo iz naslova uspešnosti
Tožnik je bil zavarovalni zastopnik. Njegova plača je bila, kar izhaja iz 8. člena tožnikovih pogodb o zaposlitvi, sestavljena iz osnovne plače, dodatkov, stroškov dela iz naslova obiskov strank na terenu ter dela plače na podlagi stimulacije. Postavljen mesečni plan je bil določen. Tako je bil tožnik do osnovne plače upravičen v primeru doseganja mesečnega plana, do plačila iz naslova uspešnosti pa le pri preseganju plana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076404
ZPP člen 155, 243, 243/4, 458, 458/1. OZ člen 243, 243/4, 468, 468/2. Odvetniška tarifa tarifna številka 39.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – odškodninska odgovornost – stroški postopka – potrebni stroški – potni stroški odvetnika – odvetnik izven območja sodišča – poročilo stranki – konferenca s stranko
Ob upoštevanju dejstva, da ima tožena stranka sedež na območju sodišča in je angažirala odvetnika izven tega območja, pri tem pa ne gre za zahtevnejši primer ali zadevo zaupnejše narave, stroški nastali iz naslova odsotnosti odvetnika iz pisarne v času poti in potni stroški niso potrebni stroški.
Sodišče prve stopnje je toženi stranki neutemeljeno priznalo tudi stroške konference s stranko in končnega poročila stranki, saj ne gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
Tožba se v delu, ki se nanaša na razveljavitev razpisa za prosto delovno mesto podsekretarja v projektni enoti in da se toženi stranki naloži ponovna izvedba celotnega postopka, zavrže, saj za takšen zahtevek tožnika kot neizbranega kandidata ZDR ne predvideva sodnega varstva. V skladu z določbo petega odstavka 204. člena ZDR je neizbranemu kandidatu dopuščeno sodno varstvo le v primeru, če takšen kandidat meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije. Sodno varstvo lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca.
Ker je taksna obveznost nastala že 30. 6. 2010, okoliščina, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ne vpliva na tožnikovo taksno obveznost, ker velja sedanji peti odstavek 11. člena ZST-1 šele od 1. 1. 2011.