ZZRZI člen 39, 39/2. ZPIZ-1 člen 101, 101/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu – invalidnost- invalid - odškodninska odgovornost delodajalca – diskriminacija – nezgoda pri delu – bistvena kršitev določb postopka - dolžnosti in postopki delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida
V kolikor pri delodajalcu obstaja možnost, da delavec - invalid, ob predpostavki nemotenega procesa dela in z doseganjem pričakovanih učinkov dela (brez poslabšanja zdravstvenega stanja), še naprej opravlja delo na istem delovnem mestu, vendar z omejitvijo (v konkretnem primeru dvigovanja bremen nad 5 kg), je delodajalec dolžan delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delovno mesto z omejitvami.
povečanje solastninskega deleža – soglasje solastnikov – vlaganja v nepremičnino – nova stvar – originarna pridobitev lastninske pravice
Obsežnost vlaganj in povečanje stanovanjske površine samo po sebi ne predstavlja spremembe identitete nepremičnine.
Soglasje prvega toženca in njegove pokojne žene za vlaganje ne predstavlja soglasja za spremembo deležev, ki bi nudile podlago za spremembo, z darilno pogodbo določenih solastnih deležev.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – gospodarski spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – nevložitev pritožbe – dvofazni postopek – pravni interes za obravnavanje napovedi pritožbe – zavrženje napovedi pritožbe
Sama napoved pritožbe brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč nima pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071427
OZ člen 10, 147. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev predvidevanja objektivne možnosti nastanka škode – naeminem laedere - culpa in abstracto - razpravno načelo
Glede na „pravilno“ izvedbo vseh dejavnosti čiščenja v konkretnem primeru bi takšno dejansko stanje lahko utemeljevalo odškodninsko odgovornost zavarovanca tožene stranke zgolj, če bi bilo mogoče snažilkam očitati opustitev predvidevanja objektivne možnosti nastanka škode, posledično pa opustitev ravnanja, za katerega sicer niso bile zadolžene (oziroma ni bilo posebej predpisano), a je bilo v konkretnih okoliščinah dolžno zaradi pravila „naeminem laedere“. Ker dolžnost takšnega ravnanja v nobenem predpisu ni izrecno konkretizirana, je njegova presoja mogoča zgolj ob izrecnem in jasnem očitku tožnika kot oškodovanca, da je škoda nastala ravno zato, ker je povzročitelj vedel, ali bi ob dolžni skrbnosti vsaj moral vedeti, da bo takšna opustitev lahko povzročila škodo pri ljudeh ali na premoženju.
ZAVAROVALNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO –OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066629
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. ZMZPP člen 4, 94, 94/1. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14, 214, 214/1, 224, 243.
pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – postopek za priznanje tujih sodnih odločb – predhodno vprašanje – hrvaška sodna odločba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – splošni zavarovalni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – javna listina – priznanje v kazenskem postopku – dokazovanje – izvedenci – prevalitev dokaznega bremena – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – deljena odgovornost
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer se tudi v takšnem primeru sodišče omeji na preizkus obstoja pogojev iz 94. do 107. člena ZMZPP.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kar v tej zadevi pomeni, da je vezano na navedeno kazensko sodbo (ob njenem priznanju v smislu določb ZMZPP) samo glede obstoja tistih dejstev, ki predstavljajo zakonske znake kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče in glede toženčeve odgovornosti, ne pa tudi glede ugotovljene stopnje toženčeve alkoholiziranosti.
Toženec je sicer v kazenskem postopku priznal, da je imel 0,64 g/kg alkohola v krvi v času nesreče, vendar tega priznanja ni mogoče enačiti s priznanjem v pravdi oziroma mu pripisati pomena in posledic v smislu 1. odstavka 214. člena ZPP (enako velja za ostala priznana dejstva v kazenskem postopku, ki ne predstavljajo ugotovljenih zakonskih znakov storjenega kaznivega dejanja). Ugotovitev kazenskega sodišča o stopnji alkoholiziranosti toženca in njegovo priznanje višine te stopnje imata pomen z vidika bremena dokazovanja, saj je procesno dokazno breme o stopnji toženčeve alkoholiziranosti tožnica prevalila na toženca. V pravdi je pri vsebinskih odločitvah potrebno uporabiti dokazni standard prepričanja, ne pa verjetnosti.
OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. ZDDV-1 člen 33, 33/1.
davek na dodano vrednost – tek zakonskih zamudnih obresti – zamuda s plačilom – predpravdni stroški – zmotna uporaba materialnega prava – podjemna pogodba – plačilo za opravljeno delo
Ker v skladu s prvim odstavkom 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko pri ugotavljanju višine tožencu utemeljeno zaračunane vrednosti po tožniku izvedenih del DDV ni upoštevalo in ga po izvedencu izračunani vrednosti del ni prištelo.
ZZK-1 člen 120, 120/2. ZNP člen 37. ZPP člen 362, 365, 365-3.
stranka zemljiškoknjižnega postopka – pravna oseba javnega prava
Razlika med označitvijo vložnika ugovora in vložnika pritožbe, za katero sodišče šteje, da je v njej pritožnica pravilno označena, je le v tem, da je v pritožbi pripis „Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Ljubljana“ v oklepaju. Zato je v zadevi ključnega pomena, da je na koncu obeh pravnih sredstev kot vložnik navedena Republika Slovenija. Obe pravni sredstvi sta vloženi po Državnem pravobranilstvu, ki zastopa pred sodišči državo in tiste državne organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. Davčni urad ni pravna oseba in ni razloga, da bi ga v postopku, če bi res ta bil stranka zemljiškoknjižnega postopka, zastopalo Državno pravobranilstvo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zamudne obresti - soprispevek - tretji - solidarna odgovornost
Odškodnina za nepremoženjsko škodo (četrti odstavek 154. člena OZ).
ničnost pogodbe – sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe – trajna blodnjava motnja – celovita dokazna ocena – oderuška pogodba – subjektivni in objektivni element oderuške pogodbe
Tožniku v spornem obdobju poslovanja sposobnost formalno ni bila odvzeta, vendar to še ne pomeni, da je bil v konkretnem trenutku sposoben razsojati, to je razumeti pomen svojih dejanj in skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi in v zvezi s tem pravnoveljavno izraziti svojo voljo. Dokazno breme za dokaz resničnosti trditev o nesposobnosti za razsojanje je na tožniku. Tožnik je v predmetni zadevi uveljavljal ničnost (neveljavnost) kupoprodajne pogodbe, ki jo je s tožencem sklenil 30.5.1995, na dveh pravnih podlagah. Najprej je trdil, da v času sklenitve pogodbe zaradi svoje duševne bolezni ni bil sposoben oblikovati in izraziti svoje prave volje, zato pogodba sploh ni mogla nastati.
ustavitev postopka – izostanek z naroka tožeče stranke – sodba na podlagi stanja spisa – nasprotovanje umiku tožbe
Sodišče v primeru, če se samo tožena stranka udeleži kasnejšega naroka, samoiniciativno ne odloča o tem, ali bo in na kakšen način nadaljevalo s postopkom. Samo, če bi obstajali razlogi za sum, da je tovrstno razpolaganje tožene stranke (opustitev vložitve predloga za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa) v nasprotju z moralnimi pravili, bi sodišče lahko njenega razpolaganja ne priznalo.
postopek zavarovanja s predhodno odredbo - menica - bianco menica - pooblastilo za izpolnitev - domneva nevarnosti - učinki pravnomočnosti
V okviru materialnopravne presoje, ali listina izpolnjuje pogoje za menico, je treba v primeru bianko menic vendarle izključiti morebitno zlorabo danega pooblastila.
Če pooblastilo za izpolnitev menice ni oblično, se pač preizkuša samo menica. Če pa je pooblastilo za izpolnitev oblično, je treba že v postopku zavarovanja preveriti, ali je menica izpolnjena v skladu s pooblastilom. Preizkus se omeji izključno na medsebojno skladnost zapisanega (v menici in pooblastilu).
pobotni ugovor – izostanek odločitve o pobotnem ugovoru – izrek sodbe
O terjatvi, ki se uveljavlja z ugovorom zaradi pobota, mora sodišče prve stopnje odločiti. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi o pobotnem ugovoru ni odločilo, saj iz izreka sodbe to ne izhaja.
URS člen 156. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 47, 103. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1.
nagrada upravitelja – maksimiranje nadomestil upravitelja – pravično plačilo – obseg opravljene storitve – cilj stečajnega postopka – zahteva za oceno ustavnosti
Ko zakon določa okvir plačila, mora biti zagotovljeno, da je to plačilo pravično glede na vloženo delo, prav tako pa tudi, da mora biti plačilo v določenem sorazmerju z obsegom opravljene storitve. Ob tem pa ne gre spregledati, da je v stečajnih postopkih primarno potrebno zagotoviti poplačilo upnikov in to v čim večjem deležu, kar pomeni, da so prej našteta izhodišča omejena s cilji stečajnih postopkov. Odmerjeno nadomestilo upravitelja namreč neposredno vpliva na višino stečajne mase, ki bo po izplačilu nadomestila upravitelju ostala za razdelitev upnikom.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora zakonsko normo uporabiti, četudi se pritožnik sklicuje na njeno protiustavnost.
Res je, da člen 83 SPZ lastniku nepremičnine daje pravico odstraniti veje, kar ne izključuje sodnega varstva, v kolikor za to obstoja utemeljena podlaga. Vendar pa ni na mestu postavitev negatornega zahtevka in naložitev lastniku drevesa, da on odstranjuje veje, saj to ni v skladu s ciljem in smernicami člena 83 SPZ, tudi glede na historični prikaz tovrstne ureditve. Dejstvo je, da do uveljavitve SPZ vprašanje odstranitve vejevja rastočega drevesa na sosednji nepremičnini ni bila urejeno s pozitivnimi predpisi, saj so se uporabljala pravna pravila ODZ, ki so enako dajala lastniku sosednje nepremičnine pravico, da to vejevje odstrani. Sodna praksa pa je v bistvu vpeljala enako ureditev, kot je bila pozneje uzakonjena v SPZ. Izjemoma dovoljena oblika samopomoči v tej smeri je v bistvu težila k cilju čim manjšega poglabljanja konfliktnih odnosov med lastnikoma sosednjih nepremičnin. Zato pa se je tudi uveljavilo stališče, da je treba predvsem težiti k temu, da lastnik nepremičnine sam odstrani veje sosednjega drevesa v njegovem zračnem prostoru, v kolikor na poziv tega ne stori lastnik sosednje nepremičnine, izjemoma pa lahko uveljavlja tudi sodno varstvo, če ga lastnik sosednje nepremičnine pri možnosti odstranitve vej kakorkoli ovira. Vendar pa v tem primeru ne more postaviti že navedenega zahtevka v obliki negatorne tožbe z naložitvijo tovrstne obveznosti lastniku sosednje nepremičnine, ampak lahko toži le na dopustitev, da sam odstrani veje. Tako se tudi ohranja uravnoteženost obeh pravic lastnikov sosednjih nepremičnin, na eni strani zaščita lastninske pravice lastnika nepremičnine, na katerem raste drevo in na drugi zaščita sosednjega lastnika, ki ima pravico do varstva zračnega prostora nad nepremičnino. V primeru potrebe po pravnem varstvu je torej lastniku nepremičnine, ki želi odstraniti veje s sosednjega drevesa v zračnem prostoru nad svojo nepremičnino, pa mu sosed to onemogoča ali otežuje, dana možnost, da s tožbo zahteva nasproti lastniku sosednje nepremičnine, da odstranitev vej dopusti.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - nevarna dejavnost - zdrs na spolzkih tleh - rentni zahtevek - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - zastaranje odškodninske terjatve
Tožnik je rentni zahtevek uveljavljal kot izgubo dohodka zaradi invalidske upokojitve v posledici delovne nezgode. Za presojo zastaranja rente kot oblike sukcesivno nastajajoče škode se uporabljajo določbe OZ, zato uporaba 206. člena ZDR v tem odškodninskem sporu ne pride v poštev.
Tožniku je zdrsnilo na spolzkih tleh pri čiščenju čoka (mesarskega tnala). Čiščenje čoka v mesnici ne predstavlja nevarnega dela, saj nima vplivov, ki bi presegli običajne meje tolerance in bi zaradi tega obstajala neobičajno velika možnost, da pogosto in v znatnem obsegu povzroči škodo in te škode kljub zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče vselej preprečiti. Ker je druga toženka zagotovila varne pogoje dela, ni ne njene krivdne ne objektivne odgovornosti za nastanek nezgode. Poškodba je nastala zaradi izključno tožnikovega lastnega napačnega (neskrbnega) ravnanja, ker je v nasprotju z varnostnimi pravili odstranil protizdrsno pohodno podlago in čistil čok tako, da je stal na ploščicah.
Pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi smiselne uporabe četrtega odstavka 26. člena in 205. člena ZP-1 ni mogoče upoštevati okoliščine, da je storilcu bilo že leta 2002 pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj so od takrat do dneva storitve ponovnega prekrška potekla več kot tri leta.
Po izbrisu odločb o prej storjenih prekrških storilec velja za osebo, ki še ni bila spoznana za odgovorno storitve prekrška, čeprav v določbi 205. člena ZP-1 to ni izrecno navedeno, zato pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče upoštevati v letu 2003 storilcu izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj so od takrat do dneva storitve ponovnega prekrška potekla več kot tri leta.
ZObr člen 5, 88, 88/1, 88/3, 88/6. ZTP člen 2. ZDR člen 75, 75/1, 75/1-7. ZJU člen 154, 154/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – varnostni zadržek – vojak – vojaška oseba – poklicno delo na obrambnem področju – sklenitev in odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebni pogoji
Tožnik je neutemeljeno prejemal stroške prevoza na delo in z dela. Tožena stranka mu je zato vročila ugotovitveni sklep, s katerim mu je enostransko odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi obstoja varnostnega zadržka. Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi 6. odstavka 88. člena ZObr, ki določa, da delavcu, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje splošnih ali posebnih pogojev, določenih s tem zakonom za poklicno delo na obrambnem področju, preneha delovno razmerje v ministrstvu z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja (gre za poseben institut s področja delovnega prava, ki velja za delavce na obrambnem področju). Definicija pojma varnostni zadržek izhaja iz 9. točke 2. člena ZTP - varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo dvomi o zanesljivosti in lojalnosti osebe, ki naj bi dobila dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, pri čemer mora iti po 10. alinei navedenega člena za ogrožanje vitalnih interesov države in ogrožanje njene ureditve, neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti, ozemeljske celovitosti in obrambne sposobnosti. Za ugotovitev zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ne zadošča že ugotovitev utemeljenosti suma, da je tožnik neutemeljeno uveljavljal in prejemal stroške prevoza na delo in z dela, tožena stranka bi morala tudi dokazati, da mu zaradi njegovega ravnanja ni mogoče več zaupati. Glede na konkretno ravnanje in obnašanje je torej bistven dvom v njegovo zanesljivost in lojalnost.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – starejši delavci – posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Posebno pravno varstvo pred odpovedjo starejših delavcev ni absolutno. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Ob navedenem je tožnici ponudila nadaljevanje delovnega razmerja pod spremenjenimi pogoji in ji ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ki pa je tožnica ni sprejela. Glede na navedeno je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi zakonita.