odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – poziv stečajnemu upravitelju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Zoper prvo toženo stranko se je začel stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
premestitev na drugo delovno mesto – delodajalec – pooblastilo – pooblastitev – obseg pooblastitve
Tožena stranka tožnika z delovnega mesta inšpektor vodja medobčinskega inšpektorata ni zakonito trajno premestila na delovno mesto inšpektor, saj za to ni imela veljavnega oziroma ustreznega pooblastila preostalih dveh županov.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066609
ZP-1 člen 2, 2/2, 98, 98/3. ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-d. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4, 46/5-5.
razglasitev odločitve – prepis izreka sodbe brez obrazložitve – napoved pritožbe – meje sankcioniranja prekrškov – časovna veljavnost zakona – milejši predpis – uporaba milejšega zakona – hitrost vožnje – najvišje dovoljene hitrosti
Z ZP-1C je bil uveljavljen institut napovedi pritožbe, ki sodiščem omogoča, da svoje odločitve v skladu z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka najprej naznanijo v poenostavljeni obliki.
Po uveljavitvi nove prometne zakonodaje se je voznik motornega vozila, ki je prekoračil s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju za več kot 30 km/h, v skladu s 4. točko 5. odstavka 46. člena ZPrCP, sicer najprej kaznoval enako, z globo najmanj 1.000,00 eurov, izreklo pa se mu je tudi devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Po uveljavitvi ZPrCP-1A pa se v skladu s 5. točko 5. odstavka 46. člena ZPrCP kaznuje le z globo 1.000,00 eurov, izreče pa se mu tudi devet kazenskih točk.
ugovor novega dolžnika – ugovor – novo izvršilno sredstvo – sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – izredno pravno sredstvo novega dolžnika – pravni interes za pritožbo
Z ugovorom po 56.a členu ZIZ novi dolžnik izpodbija sklep o izvršbi, ki je bil v subjektivnem delu spremenjen s sklepom o nadaljevanju izvršbe.
Sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je mogoče izpodbijati le iz razloga, ki preprečuje izvršbo na novem izvršilnem sredstvu.
Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012 odločilo, da se v petem odstavku 98. člena ZPP razveljavita besedi „tožbo ali“. Ker se po 44. členu ZUstS zakon oziroma del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe zaradi nepredložitve pooblastila pooblaščenke (odvetnice) napačna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka – razlog za obnovo postopka
S predlogom, da se v obnovljenem postopku zasliši priča, tožnica smiselno uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP. Vendar pa se v skladu z 2. odstavkom 395. člena ZPP iz tega razloga obnova postopka lahko dovoli samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati novega dejstva oziroma predlagati novega dokaza, še preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Tožnica v predlogu za obnovo postopka kaj takšnega ni zatrjevala, v prejšnjem postopku tudi ni predlagala zaslišanje te priče, prav tako v predlogu za obnovo postopka ni navajala razlogov, ki bi jo ovirali pri pravočasni podaji takšnega dokaznega predloga, zato predlog za obnovo postopka ni dovoljen.
odgovornost imetnika živali – privolitev oškodovanca v nastanek škode – deljena odgovornost – opustitev varstva mladoletnika – odmera nepremoženjske škode
Ni mogoče govoriti, da so starši pristali v nastanek škode s tem, ko so dopustili, da se je otrok odšel igrat k sosedom – imetnikom psa. Običajno je bilo, da se je mladoletni tožnik hodil igrat k tožencem, toženčevi otroci pa v hišo staršev oziroma starih staršev mladoletnega tožnika. Nikakor ni mogoč zaključek, da so s tem starši privolili v kršitev pravice in se tudi odpovedali pravici do uveljavljanja zahtevka zaradi kršitve. Samo s tem, ko so dovolili, da se je šel otrok igrat k sosedovim, lastnikom psa, tudi niso opustili varstva mladoletnika, ki bi kakorkoli prispevalo k nastanku škode.
Za pravni učinek toženčeve pobotne izjave zadostuje že sama izjava, ne da bi bilo potrebno soglasje tožeče stranke. Za učinek pobotne izjave tudi ni potreben izkaz sprovedbe pobota v toženčevih poslovnih knjigah.
najemna pogodba – kavza najemne pogodbe – ničnost ustnih dogovor o odpustu dolga – dogovori v nasprotju z moralo – dogovor med ožje povezanima osebama – načelo vestnosti in poštenja – zastaralni rok
Takšen ustni dogovor o znižanju najemnine, ki ga zastopnik tožeče stranke kot oče sklene brez materialno pravne osnove v korist svojega sina – zastopnika tožeče stranke in s tem očitno ravna v škodo družbe, katere interese bi moral zastopati, pomeni neutemeljeno okoriščanje tožene stranke na račun tožeče stranke in nedvomno nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in moralnim vrednotam družbe kot celote ter je posledično ničen.
Z najemno pogodbo se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino. Gre za dvostransko vzajemno pogodbo, ki je nujno odplačne narave. Odpust plačevanja najemnine tako pomeni kršitev kavze najemne pogodbe, ki je odplačno zagotavljati možnost rabe stvari in nasprotuje samemu namenu najemne pogodbe.
sodba s skrajšano obrazložitvijo – gospodarski spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – nevložitev pritožbe – dvofazni postopek – pravni interes za obravnavanje napovedi pritožbe – zavrženje napovedi pritožbe
Sama napoved pritožbe brez vložene pritožbe ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku. Tožena stranka namreč nima pravnega interesa za obravnavanje napovedi pritožbe, ker pojmovno ne gre za pritožbo, ampak le za napoved bodoče pritožbe, ki bi morala biti šele vložena zoper sodbo s polno obrazložitvijo.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – začetek stečajnega postopka – poziv stečajnemu upravitelju - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Zoper prvo toženo stranko se je začel stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je postopek v tem delovnem sporu zoper prvo toženo stranko prekinjen. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo nepravilno, ker je stečajnega upravitelja prve tožene stranke hkrati pozvalo, da prevzame prekinjeni postopek. Tako bi sodišče prve stopnje lahko ravnalo le v primeru, če bi tožnik v tem sporu uveljavljal terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase, vendar pa tožnik v tem sporu zoper prvo toženo stranko uveljavlja denarno terjatev zato, v skladu z 2. odstavkom 301. člena ZFPPIPP, razlog za prekinitev postopka lahko preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – udeležba v rehabilitacijskem programu
Po prejemu storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in hkratni predložitvi zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po 79. členu ZVoz določi sodišče na podlagi zdravniškega spričevala enega od treh rehabilitacijskih programov iz 45. člena ZVoz.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prepoved diskriminacije
Tožena stranka ni spoštovala določil 4. odstavka 83. člena ZDR in delavca predhodno ni obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pač pa istočasno, vendar navedeno ne predstavlja kršitve, zaradi katere bi bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izpraznitev stanovanja – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika
Toženci ne izpolnjujejo pogojev za prenos najemnega razmerja po smrti najemnice, ker ob njeni smrti niso bili navedeni v najemni pogodbi kot uporabniki.
S tem, ko je sodišče prve stopnje obravnavalo predlog tožeče stranke za izdajo dopolnilnega sklepa, pri čemer ni odločilnega pomena, da mu je delno ugodilo, delno pa ga je zavrnilo, je bil izčrpan postopek v zvezi z izdajo dopolnilnega sklepa. Slednje pa pomeni, da sodišče druge stopnje ne more obravnavati tudi podrejeno vložene pritožbe.
odškodnina zaradi vrnitve odplačno pridobljene nepremičnine – aktivna legitimacija – zavezanec za vrnitev
Pravica uporabe družbene lastnine se je pridobila z odločbo, vpis v zemljiško knjigo pa ni bil konstitutivnega, temveč le deklaratornega značaja, zato se je pogosto dogajalo, da dejansko izvršenemu pravnemu prometu z nepremičninami niso sledili ustrezni vpisi v zemljiško knjigo. Predlagatelju torej ne more škoditi, da njegov pravni prednik ni pravočasno poskrbel za vpis svoje pravice uporabe na zdaj spornem delu poslovnega prostora. To pa pomeni, da predlagatelju ni mogoče odrekati pravice do odškodnine po 73. členu ZDen, ker je moral svoj poslovni prostor prepustiti denacionalizacijskim upravičencem.
URS člen 42. OZ člen 179, 179/1. ZDru-1 člen 2, 2/2, 4, 9.
društvo – članstvo v društvu – kršitev osebnostne pravice – kršitev pravice do združevanja – nezakonita izključitev – pravična denarna odškodnina
Društvo je z nezakonitim postopkom izključitve in nezakonitim suspenzom člana prekršilo njegovo pravico do združevanja.
Odmerjena odškodnina v znesku 3.000,00 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja.
Zgolj enkratna nočitev v stanovanju brez kakršnihkoli osebnih predmetov še ne predstavlja izvajanja posesti, ki mora biti trajna in navzven vidna oblast nad stvarjo.
Upnik je bil v predhodnem izvršilnem postopku vsekakor aktiven, saj je terjatev izterjeval kar devet let. Dolžnik v kasnejšem izvršilnem postopku ne more uspešno nasprotovati pretrganju zastaranja s prvim izvršilnim postopkom, če je bil le-ta neuspešen zaradi okoliščin na strani dolžnika, ker je bila obveznost neizterljiva. Drugačno pravno naziranje bi izenačilo upnika, ki judikatne terjatve predhodno ni izterjeval, z upnikom, ki je obveznost neuspešno izterjeval, kar pa ni pravno vzdržno. Dolžnik neizterljivost neutemeljeno enači z upnikovo opustitvijo nadaljnje izterjave obveznosti smislu tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj upnikovi opustitvi vložitve predloga za dodatno izvršbo ni mogoče pripisati učinka umika predloga za izvršbo iz prvega odstavka 43. člena ZIZ.