• Najdi
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>
  • 821.
    VSLJ Sodba II Cp 35/2025
    11.6.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSLJ00095003
    OZ člen 179, 182. ZPP člen 358, 358-5.
    pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - primerljiva odškodnina - povrnitev bodoče škode - strah - višina odškodnine - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšana življenjska aktivnost - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine

    Odmera odškodnine zato ne more odraziti le individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih konkretnih škodnih posledic tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse. To je namreč pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.

  • 822.
    VSLJ Sklep III Cpg 151/2026
    11.6.2026
    SODNI REGISTER
    VSLJ00094806
    ZGD-1 člen 501, 501/1.
    vpis izključitve družbenika v sodni register - pogodbena izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev - družbena pogodba - skupščinski sklep o izključitvi družbenika - sporna dejstva - izpodbijanje skupščinskega sklepa - pogoji za prekinitev postopka

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so med predlagateljem in družbenikom res sporna dejstva, s katerimi se utemeljuje obstoj izključitvenih razlogov in na podlagi katerih je bil sprejet sklep o izključitvi družbenika. Ker pa se družbenik, ki meni, da je bil neutemeljeno izključen iz družbe, lahko brani z izpodbijanjem sklepa skupščine, niso podani pogoji za prekinitev postopka do odločitve v postopkih, ki jih omenja pritožnik.

  • 823.
    VSLJ Sklep Cst 151/2026
    11.6.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00093705
    ZFPPIPP člen 44, 125.
    osebni stečaj - dražba - dopustnost posebne pritožbe

    ZFPPIPP posebne pritožbe na potek dražbe ne predvideva. Enako stališče velja tudi glede poteka dražbe v izvršilnih postopkih. Pravica do samostojne pritožbe vseh potencialnih udeležencev dražbe bi predstavljala zastoj v postopku in negativno vplivala na potek in hitrost stečajnega postopka ter bila s tem v nasprotju z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Pritožbeno sklicevanje na kršitev pravil postopka prodaje premoženja stečajnega dolžnika v zvezi z načelom zagotovitve za upnike najugodnejših pogojev prodaje (47. člen ZFPPIPP) ni utemeljeno, saj so za uresničevanje tega načela predvidena pravna sredstva upnikov v postopku prodaje (344. člen ZFPPIPP), kar pritožnica ni.

    Pritožnica z zavrženo pritožbo ni izpodbijala sklepa sodišča prve stopnje, temveč upraviteljevo vodenje javne dražbe, kar ne pomeni odločitve o zadevi, o kateri odloča sodišče s sklepom. Njena pritožba zoper vodenje dražbe ni dovoljena.

  • 824.
    VSMB Sodba II Kp 14492/2023
    11.6.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00095096
    KZ-1 člen 56, 56/3, 299, 299/3. ZKP člen 41, 220, 340, 340/2, 355.
    kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - predlog za izločitev sodnika - odločanje o predlogu za izločitev nedovoljenih dokazov do konca dokaznega postopka - načelo neposrednosti - zaseg predmeta - opis kaznivega dejanja - uradno dejanje - ne bis in idem - prekršek in kaznivo dejanje - vštevanje kazni za prekršek

    Za izpolnitev zakonskega znaka (poskusa) preprečitve uradnega dejanja ni pomembno, katero konkretno uradno dejanje je storilec preprečil oziroma poskusil preprečiti, temveč zadostuje, da je preprečil ali poskusil preprečiti uradno dejanje, ki ga je uradna oseba nameravala opraviti v okviru svojih zakonskih pravic.

    Namen preprečiti uradno dejanje uradni osebi je subjektivni zakonski znak, ki je dovolj določno opredeljen že v zakonu in ga zato v opisu dejanja ni treba oziroma niti ni mogoče natančneje konkretizirati.

    Uporaba sile zoper uradno osebo, ki opravlja naloge policije, z namenom preprečitve uradnega dejanja, predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1, ki ga opis prekrškov, za katere je bil obdolženec kaznovan v prekrškovnem postopku, ne vsebuje. Čeprav gre za isti historični dogodek, opisi prekrškov in kaznivega dejanja niso v bistvenem isti, zato kršitev prepovedi ne bis in idem ni podana.

    Znaki obravnavanega kaznivega dejanja (poskus policistu s silo preprečiti uradno dejanje) nimajo hkrati tudi znakov prekrškov (odklonitev preizkusa alkoholiziranosti, prekoračitev hitrosti, neupoštevanje znaka za ustavitev in neizročitev vozniškega dovoljenja), za katere je bila obdolžencu v prekrškovnem postopku izrečena globa, zaradi česar že prvi pogoj za vštetje globe v kazen ni izpolnjen.

  • 825.
    VSMB Sodba VII Kp 56514/2023
    11.6.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00095143
    KZ-1 člen 25, 135, 135/1.
    resna grožnja - instinktivna reakcija - napad s sekiro - načrtovanje nevarnega dejanja - direktni (obarvan) naklep - posredovanje klica - razpad življenjske skupnosti - dokazna ocena - kaznivo dejanje grožnje

    Pritožbeno polemiziranje o konfliktni in čustveni reakciji ter neobstoju "določene stopnje načrtovanja ali vsaj nadaljnjega ravnanja" se glede na že obrazloženo izkaže za odvečno. In to še zlasti zato, ker pri presoji resnosti grožnje ni pomembno, ali je obdolženka grožnje tudi nameravala uresničiti, saj je (kaznivo) dejanje dokončano že, ko storilec izreče resno grožnjo in se drugi (posredno ali neposredno) z njo seznani ter pri njem ustvari občutek osebne ogroženosti in prestrašenosti. Ob tem pa se objektivna uresničljivost grožnje presoja glede na to, kako jo je oškodovancu oziroma tretji osebi, kot v obravnavani zadevi, prikazovala obdolženka in ne glede na obdolženkino dejansko zmožnost (oziroma realno namero) njene uresničitve.

  • 826.
    VSMB Sodba VI Kp 29686/2020
    11.6.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00095085
    KZ-1 člen 38, 74, 74/1, 75, 75/2, 251. ZKP člen 499, 499/1.
    kaznivo dejanje ponarejanja listin - premoženjska korist - dokazni standard pretežne verjetnosti - pomagač - priznanje krivde

    Glede dokaznega standarda pri ugotavljanju premoženjske koristi, ko ta ni del opisa kaznivega dejanja, po stališču pravne teorije zadošča že uporaba civilnopravnega dokaznega standarda - standarda pretežne verjetnosti.

  • 827.
    VSLJ Sklep VI Cpg 130/2026
    11.6.2026
    SODNE TAKSE
    VSLJ00093889
    ZST-1 člen 6a, 6a/2, 34, 34/1. ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3.
    neplačilo sodne takse za pritožbo - zamuda s plačilom sodne takse - dan plačila sodnih taks - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva umika pritožbe - pritožba se šteje za umaknjeno

    Toženka je bila pravilno pozvana k plačilu sodne takse za pritožbeni postopek, ker pa sodne takse ni plačala pravočasno, je sodišče prve stopnje pravilno štelo pritožbo za umaknjeno. Pritožbeno sodišče pa izpostavlja, da pravno podlago za to predstavlja tretji odstavek 105.a člena ZPP, ki določa pravne posledice domneve umika pritožbe, in ne tretji odstavek 188. člena ZPP, ki ureja posledice umika tožbe, tj. ustavitev postopka. Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za vodenje pritožbenega postopka, zato se v primeru domneve umika pritožbe zgolj ugotovi, da se pritožba šteje umaknjeno, brez ustavitve postopka.

  • 828.
    VDSS Sodba in sklep Psp 92/2026
    10.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VDSS00096063
    ZUP člen 128, 279. ZPIZ-2 člen 279, 279/1, 279/2. ZPP člen 274, 319.
    materialna pravnomočnost - ničnost upravne odločbe - I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - obnova postopka - redno pravno sredstvo

    Neutemeljene so pritožbene trditve o zgolj formalno pravnomočnih upravnih in sodnih odločbah. Da gre za materialno pravnomočno odločbo potrjuje dejstvo, da je bila tožniku ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti priznana tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi katere se mu izplačuje dajatev. Za ponovno presojo ustreznosti sestave invalidske komisije v predsodnem postopku ni pravne podlage. Morebitno nepravilno ugotovitev datum nastanka I. kategorije invalidnosti, bi lahko tožnik ob primerni skrbnosti izpodbijal z rednim pravnim sredstvom, ne pa z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.

  • 829.
    VSLJ Sklep IV Cp 797/2026
    10.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093977
    DZ člen 138, 138/3. ZNP-1 člen 108.
    predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživninska zmožnost staršev - postavitev sodnega izvedenca

    Skupno varstvo in vzgoja ne pomeni, da otrok preživlja matematično odmerjeno polovico časa pri enem in polovico pri drugem staršu. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo ustni dopolnitvi mnenja CSD, saj se zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo šteje za izpovedbo osebe, ki ima o dejstvih v zvezi z varstvom koristi otrok posebno strokovno znanje (108. člen ZNP-1).

  • 830.
    VDSS Sodba Pdp 127/2026
    10.6.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDSS00095879
    ZPP člen 300, 300/3, 314. OZ člen 83, 83/2, 186. URS člen 2, 22, 23.
    plačilo odškodnine - zavarovalna pogodba - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - zavarovalno kritje - izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - neveljavno vozniško dovoljenje

    Tožnik ni imel vozniškega dovoljenja F kategorije, ki se je zahtevalo za vožnjo spornega štirikolesnika, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izgubil pravice iz zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana izjema iz točke 1.a drugega odstavka 6. člena Splošnih pogojev AO-PS 01/16, na podlagi katere zavarovanec ne izgubi zavarovalnih pravic, če dokaže, da ni kriv, da ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.

    Od povprečno skrbnega voznika se pričakuje, da pred vožnjo vozila preveri, za katero kategorijo se zahteva vozniško dovoljenje. Samo dejstvo, da so vozila istega izgleda lahko različno kategorizirana, ne more vplivati na presojo skrbnosti, saj je bistveno le to, kako je vozilo kategorizirano. Na tožnikovo skrbnost posledično ne more vplivati okoliščina, da se je šele med sodnim postopkom seznanil, da je navedeni štirikolesnik kategoriziran kot traktor, kot tudi ne, da je do nesreče prišlo na zasebnem zemljišču. Splošni pogoji so jasni. Zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če nima vozniškega dovoljenja za kategorijo vozila, ki ga je vozil ob prometni nesreči, ne glede na to, ali gre za nesrečo na javni cesti ali zasebnem zemljišču.

  • 831.
    VDSS Sklep Psp 80/2026
    10.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00096609
    ZPP člen 155, 155/1, 365, 365/1, 365/1-3. Odvetniška tarifa tarifna številka 43, 43/1, 43/1-3.
    potrebni stroški - povrnitev pravdnih stroškov - odmera stroškov - pripravljalna vloga - obrazložen dopis

    Glede vloge z dne 11. 12. 2025, ki jo je tožnik poimenoval kot četrta pripravljalna vloga, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik odgovoril na poziv sodišča. Pojasnil je, da se s podanim dopolnilnim izvedenskim mnenjem v celoti strinja. Povzema del izvedenskega mnenja ter ponovno postavlja tožbeni zahtevek v enakem besedilu, kot ga je podal že v tretji pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2025. V tem primeru nikakor ne gre za pripravljalno vlogo, ki bi vplivala na sam postopek in za katero se prizna 225 točk. Ker pa je bila navedena vloga sodišču poslana na poziv sodišča, gre v tem primeru za obrazložen dopis po 3. točki 43. člena OT, za katerega tožniku pripada 50 točk. Na tako stališče se je pritožbeno sodišče postavilo že v več zadevah.

  • 832.
    VDSS Sodba Pdp 76/2026
    10.6.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00096492
    ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/3. ZPP člen 8. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPacP člen 3, 5, 11. ZDZdr člen 3, 12.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - rok za podajo izredne odpovedi - pravica delavca do zagovora

    Pritožba zmotno navaja, da očitane kršitve po svoji naravi ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nenazadnje že prva očitana kršitev (fizični obračun) samostojno utemeljuje podajo izredne odpovedi. Sodišče prve stopnje je izčrpno utemeljilo, da tožniku očitana ravnanja predstavljajo kršitev več zakonskih določb: 33., 34. in 37. člena ZDR-1; kršitev spoštovanja telesne in duševne celovitosti pacienta kot načela iz 3. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP); kršitev pacientove pravice do obravnave kršitve pacientovih pravic iz 5. člena ZPacP; kršitev pravice do varne zdravstvene obravnave iz 11. člena ZPacP; kršitev osebnega dostojanstva pacienta iz 3. in 12. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Pravilno je ovrednotilo, da teža in narava kršitev nedvomno spadata v okvir 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

  • 833.
    VDSS Sodba Pdp 118/2026
    10.6.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - JAVNI USLUŽBENCI
    VDSS00095439
    ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 282, 282/1, 282/5. ZPP člen 105, 105/1, 214, 214/2, 227, 227/1, 337, 337/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - dokazno breme - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja

    Dokazno breme glede obstoja utemeljenega odpovednega razloga je bilo na toženki, ki je temu bremenu tudi zadostila, nasprotne pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Zaradi takega ravnanja tožnice je toženka utemeljeno izgubila zaupanje v njeno delo in z njo ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

  • 834.
    VSLJ Sodba I Cp 1270/2024
    10.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094301
    DZ člen 74, 74/1, 109. ZN člen 47. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
    skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - prispevek zakonca - trajanje življenjske skupnosti - darilo v času trajanja izvenzakonske zveze - darilo sorodnikov - darilo, dano enemu od zakoncev - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - prihranjeni stroški - prispevanje zakoncev h skupnemu preživljanju - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - izpodbijanje domneve o enakih deležih zakoncev - izselitev iz stanovanjske hiše - izselitev solastnika zaradi nevzdržnih razmer - zahtevek za plačilo uporabnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - nemožnost uporabe nepremičnine - onemogočanje uporabe solastniku - skupni prihranki zakoncev - obseg skupnega premoženja zakoncev - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - lastništvo premičnine - popravni sklep

    Toženec je več prispeval v skupno premoženje v obliki večjih tekočih prihodkov od dela in z vložkom svojih predhodnih prihrankov v opremo za stanovanje, medtem ko je toženka več prispevala v obliki vložka svojega posebnega premoženja v skupno premoženje (s kupnino od prodanega stanovanja in še prej z omogočanjem brezplačnega bivanja v družini v stanovanju); pri skrbi za otroke in družino (gospodinjstvo) ter pomoči širše družine pa med pravdnima strankama ni prihajalo do upoštevnih razlik. Da bi se osnovno zakonsko izhodišče glede enakosti deležev na skupnem premoženju lahko prevesilo v prid enemu ali drugemu zakoncu, bi moralo biti ugotovljeno večje nesorazmerje med njunim prispevanjem v času trajanja življenjske skupnosti.

    Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek za plačilo uporabnine pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Pravilno je ugotovilo, da toženec tožnice ni fizično odstranil iz skupne hiše ali ji fizično preprečil njene uporabe, temveč se je tožnica odselila sama. Odnos med pravdnima strankama je bil v zadnjega pol leta sicer res napet in konflikten, vendar pa tožnica ni izkazala, da bi se bila zaradi tega prisiljena izseliti. Prav tako tožnica ni dokazala, da bi ji toženec po njenem odhodu s svojimi ravnanji onemogočil ali bistveno otežil uporabo skupne hiše.

  • 835.
    VDSS Sodba Pdp 112/2026
    10.6.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00096745
    ZDR-1 člen 33, 33/1, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 112, 112/1, 205, 207, 207/1. ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-č, 48, 48/1. ZStk člen 1, 1/1, 1/2, 2, 2/2, 2/3, 2/4, 13, 13/1, 13/4. URS člen 77, 77/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - plačilo nadur - nezakonitost stavke - pravica do stavke - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - posebno varstvo pred odpovedjo - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nadurno delo - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja

    Spor o zakonitosti stavke je kolektivni delovni spor (č.) točka 6. člena Zakon o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1), ki se začne na predlog upravičenih predlagateljev določenih v prvem odstavku 48. člena ZDSS-1. Vendar slednje ne pomeni, da če se tovrstni kolektivni delovni spor ni sprožil, da ni dopustno v aktivnostih delavca, ki se nanašajo na organizacijo in sodelovanje v stavki, prepoznati protipravnega ravnanja, ga pravno kvalificirati kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in iz tega razloga podano izredno odpoved nato presojati v individualnem delovnem sporu.

    Sodišče prve stopnje ni spregledalo 13. člena ZStk. Pravilno je upoštevalo, da na podlagi prvega odstavka 13. člena ZStk organiziranje stavke oziroma udeležba v njej pod pogoji, določenimi z ZStk, ne pomeni kršitve delovne obveznosti in ne sme imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja delavca. Po nasprotnem razlogovanju to pomeni, da organiziranje stavke v nasprotju s predpisi in udeležba v takšni stavki lahko pomeni kršitev delovne obveznosti in ima lahko za posledico prenehanje delovnega razmerja, kar mora biti predmet presoje okoliščin vsakokratnega primera.

  • 836.
    VDSS Sklep Psp 66/2026
    10.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00095201
    ZDSS-1 člen 73, 73/1. ZPP člen 108, 108/5.
    nepopolna tožba - nepodpisana tožba

    Ker tožnik tožbe ni ustrezno dopolnil oziroma popravil, razen tega tudi ni zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči, je sodišče v tem primeru skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP, tožbo utemeljeno kot nepopolno zavrglo.

  • 837.
    VSLJ Sklep Cst 150/2026
    10.6.2026
    INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSLJ00094133
    ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1.
    osebni stečaj - začetek stečaja - procesna legitimacija upnika - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - ugovor zastaranja

    Trditev, da je upnik stečajnega postopka zastaran v svoji pravici po preteku pet let, saj nihče zoper dolžnika niti zoper E. E. ni predlagal stečaja v obdobju, ko naj bi kredita zapadla, niti pet let kasneje, ni relevantna, saj je za vse terjatve, ki so bile podlaga za začetek stečajnega postopka, izkazano, da so bili v letu 2021 po predlogu upnika izdani sklepi o izvršbi (kot rečeno že pravnomočni), kar je pretrgalo zastaranje in podaljšalo zastaralni rok.

  • 838.
    VDSS Sklep Psp 132/2026
    10.6.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDSS00096069
    ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 272.
    predlog za izdajo začasne odredbe - evidenca brezposelnih oseb - zavarovanje nedenarnih terjatev - izbris iz evidence brezposelnih - denarna socialna pomoč - regulacijska (ureditvena) začasna odredba

    V primeru odločanja o začasni odredbi so trditve in dokazi, ki so sodišču v tej fazi odločanja na razpolago, procesno gradivo, na podlagi katerega sodišče odloča. Pravilen je zato dokazni zaključek sodišča, da v tej fazi postopka ne zadoščajo tožnikove pavšalne trditve, da pri tožniku ni prišlo do kršitve pogodbenih prevzetih obveznosti, ki so bile povod za izbris iz evidence brezposelnih. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite bo predmet presoje v okviru rednega sojenja, sedaj je odločilen le odgovor na vprašanje, ali je tožnik izkazal verjetnost nastanka svoje terjatve. Ker ni izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni pogoji za začasno ureditev spornega razmerja.

  • 839.
    VSLJ Sklep IV Cp 665/2026
    10.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00093883
    KOP člen 18. URS člen 54. DZ člen 151, 151/3.
    zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov med staršem in otrokom - način izvrševanja stikov - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev preživnine - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživninske potrebe otroka

    Izvrševanje skupnega varstva in vzgoje v rezidenčni obliki za razliko od varstva in vzgoje zgolj enega starša predvsem briše občutek staršev, da so otroka izgubili s tem, da je bil zaupan drugemu staršu, krepi občutek starševske skrbi in s tem povezane odgovornosti za otroka pri obeh starših in spodbuja oba starša k ukvarjanju z otrokom.

  • 840.
    VDSS Sodba Pdp 201/2026
    10.6.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDSS00095592
    ZDR-1 člen 13, 13/1, 89, 147, 147/3. ZVis člen 63, 63/9.
    umik soglasja - prenehanje veljavnosti pogodbe - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - dopolnilno delo - soglasje delodajalca - uporaba splošnih pravil civilnega prava - načelo specialnosti

    Umik soglasja delodajalca, pri katerem je delavec zaposlen za polni delovni čas, k dopolnilnemu delu, tako po samem zakonu povzroči prenehanje veljavnosti pogodbe o dopolnilnem delu.

  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>