• Najdi
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>
  • 801.
    VSM Sodba I Cp 709/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00090904
    URS člen 22. OZ člen 35, 52, 87, 87/1, 92. SPZ člen 23. ZJF člen 80f. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZSPDSLS-1 člen 29, 50.
    prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo transparentnosti - nezakonita javna dražba - konkurenca - pravni interes za ugotovitveno tožbo - pravna korist tožnika - aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti - razpolagalno upravičenje - ničnost najemne pogodbe - stvarno premoženje lokalne skupnosti - merilo skrbnosti
    Namen javne dražbe je doseči najvišjo možno ceno, v skladu z načeli skrbnega, gospodarnega ravnanja upravljalcev stvarnega premoženja (načelo mini-max). Namen javne dražbe pa se lahko doseže, če k dajanju ponudb pristopi čim več dražiteljev, saj to med njimi vzpostavlja konkurenco. Velja, torej tudi načelo enakega obravnavanja in z njim povezano načelo preglednosti (transparentnosti).
  • 802.
    VSM Sklep I Cp 999/2025
    20.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00090902
    SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 357a, 426, 428, 428/2, 346, 346/1, 355, 355/1. URS člen 25.
    motenje posesti - zadnje posestno stanje - dejansko izvrševanje služnosti - prepozna dopolnitev pritožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
    Sodišče prve stopnje bi tako moralo primarno ugotoviti dejansko izvrševanje služnosti poti s strani tožnikov, saj bi šele tako lahko ugotovilo zadnje posestno stanje, kot to utemeljeno izpostavlja pritožba.
  • 803.
    VSL Sodba I Cp 390/2025
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00090708
    SPZ člen 76. OZ člen 131. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
    prepoved izvajanja gradbenih del - odstranitev prizidka - plačilo odškodnine - škoda na nepremičnini - škoda na stanovanjski hiši - solastniški delež na nepremičnini - dejanska etažna lastnina - sodba presenečenja - pravočasno navajanje dejstev - zatrjevanje in dokazovanje pomembnih okoliščin
    Tudi če ima hiša v naravi več delov, to še ne pomeni samo po sebi, da je vzpostavljena etažna lastnina ali t. i. dejanska etažna lastnina. Tudi posamezni deli lahko pripadajo solastnikom v skladu z njihovimi solastniškimi deleži. Dejanske etažne lastnine ni mogoče domnevati, temveč jo je treba zatrjevati in dokazati.
  • 804.
    VSL Sklep V Cp 58/2026
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00090251
    ZPP člen 157, 158, 158/1. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-2, 20, 20-4.
    stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - povračilo pravdnih stroškov v primeru izpolnitve - znižana sodna taksa
    Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Velja torej, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške in razlog, zaradi katerega se je odločila za umik tožbe, ni pomemben. Edino izjemo od pravila, ki tožečo stranko zavezuje k povrnitvi stroškov nasprotni stranki, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Če namreč tožena stranka med pravdo izpolni zahtevek, ga s tem smiselno pripozna, zato mora plačati pravdne stroške, če le ne gre za izjemni primer, ko ni dala povoda za tožbo (primerjaj 157. člen ZPP).
  • 805.
    VSL Sklep III Cp 96/2026
    19.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090486
    ZPND člen 19, 22a, 22a/1, 22a/3, 22a/4, 22a/8, 22d. ZPP člen 8, 243, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 3, 11, 11/1, 48, 48/2. ZBPP člen 46, 46/3.
    izvedensko mnenje - podporni dokaz - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - zastopanje po odvetniku - zastopanje po odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - preložitev naroka na predlog stranke - neudeležba na naroku - odpoved pooblastila pooblaščencu - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - psihično nasilje - ljubosumje - agresivnost - prepričljiva dokazna ocena - neposredna zaznava sodnika - razpad življenjske skupnosti - kršitev pravice do zasebnosti - kršitev osebnostnih pravic - pravica do svobode gibanja - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - zavrnitev ugovora - pravica do družinskega življenja - izrek ukrepov - kršitev procesnih pravic - krajevna pristojnost sodišča - začetek nepravdnega postopka - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - ugovorni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini

    V primeru izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini brez polne uresničitve načela kontradiktornosti je nasprotnemu udeležencu pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku. V njem sodišče ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepov brez izjave povzročitelja nasilja, temveč - ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil - odloča, ali je izrek ukrepov utemeljen.

    Dinamika odnosa udeležencev presega raven konfliktnega razmerja med nekdanjima partnerjema in predstavlja psihično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico. Ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja nasilnih ravnanj ter tudi aktualnega ravnanja nasprotnega udeleženca je sodišče ob tehtanju pravic udeležencev utemeljeno dalo prednost osebnostnim pravicam predlagateljice pred pravico nasprotnega udeleženca do svobode gibanja.

  • 806.
    VSM Sklep I Cp 536/2025
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSM00090409
    Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. ZS člen 113a, 113a/6.
    kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - sklicevanje na sodbo SEU - enotna uporaba prava - učinek erga omnes - prekinitev postopka
    Odločitev Sodišča EU bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani zadevi. Cilj enotne uporabe prava EU, ki mu je namenjen postopek po 267. členu PDEU, ni mogoče doseči v popolnosti, če odločitve Sodišča EU nimajo pravnega učinka erga omnes.
  • 807.
    VSL Sklep III Cp 79/2026
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090256
    ZPND člen 22f. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-3. ZPP člen 328.
    nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nujna zadeva - rok za vložitev pritožbe - tek pritožbenega roka - popravni sklep - očitna pisna pomota - sodne počitnice / poletno poslovanje
    S sklepom o popravi je bila popravljena zgolj očitna pisna pomota glede parcelnih številk. Pritožbeni rok zoper odločitve, ki niso popravljene, ne začne ponovno teči.
  • 808.
    VSL Sodba II Cp 2005/2024
    19.1.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00090407
    ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131. ZVZD-1 člen 12.
    sestopanje po lestvi - delovna nesreča - izključna krivda oškodovanca - zavrnitev tožbenega zahtevka - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - nevarna dejavnost
    Samo spuščanje po lestvi oz. sestopanje z nje ne predstavlja dela s povečano nevarnostjo, tudi v primeru, da bi tožnik opravljal delo na višini - pa ga ni.

    Opustitev usposabljanja tožnika za delo na višini bi sicer lahko bil eden izmed (pravno neupoštevnih) pogojev za nastanek škode, vendar ne predstavlja neposrednega vzroka za tožnikovo poškodbo. Do te je prišlo v posledici zdrsa lestve pri sestopanju z nje. Pravno upoštevne vzroke poškodovanja bi torej lahko predstavljali neustrezni delovni pripomočki oziroma delovno okolje, česar dokazni postopek ni potrdil. Nasprotno, razkril je, da je bila lestev primerna in da so bili na voljo še drugi, ustreznejši delovni pripomočki (viličar in dvižna košara), kot tudi zagotovljeni vedri za čiščenje mastnih tal. Tožniku tako ni uspelo dokazati opustitve dolžnega ravnanja zavarovanca toženke.
  • 809.
    VSL Sodba I Cp 251/2025
    19.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00090321
    ZD člen 28, 28/4, 58, 142. ZPP člen 319, 319/2, 359.
    odgovornost dediča za zapustnikov dolg - vrednost podedovanega premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zapustnikov upnik - obračunska vrednost zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - aleatornost pogodbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prepoved reformatio in peius
    Obračunska vrednost zapuščine se ugotavlja le na zahtevo nujnega dediča zaradi izračuna vrednosti njegovega nujnega deleža. Tožnica kot zapustnikova upnica tega ne more zahtevati. Poleg tega s povišanjem obračunske vrednosti zapuščine ni višja tudi vrednost, do katere dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Ta odgovornost dediča je namreč omejena z višino vrednosti podedovanega premoženja.

    Tožnica je le zapustnikova upnica, zapustnikovi upniki pa niso upravičenci zahteve za vračunanje daril. Poleg tega velja, da kar je dedič prejel kot darilo, ni njegova dediščina, čeprav se mu vračuna v dedni delež. Z vračunanjem darila se vrednost podedovanega premoženja in s tem odgovornost dediča za zapustnikove dolgove torej ne poveča. Dedič je za zapustnikove dolgove odgovoren le glede na vrednost tistega, kar je dejansko podedoval, torej brez upoštevanja vrednosti prejetih daril.
  • 810.
    VSL Sodba I Cp 250/2025
    19.1.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00090540
    ZPSPP člen 22. SPZ člen 8.
    najemna pogodba - parkirišče - ograja - sestavina nepremičnine - trajna spojenost z nepremičnino - razlaga nejasnih pogodbenih določb - namembnost nepremičnine - namembnost objekta - kršitev najemne pogodbe - nastanek in višina škode
    Pogodba (v prvem odstavku 10. člena) določa, da mora najemnik vrniti po koncu najema nepremičnino v stanju, kot jo je prejel, a vendar mora po drugem odstavku 10. člena pustiti morebitne vgrajene naprave na nepremičnini, da le-te ohranijo svojo funkcionalnost in namembnost.

    Da je ograja naprava, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki pove, da je ograja (i) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda oz. (ii) naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem. Povsem jasno je, da ograja ohrani to svojo namembnost in funkcionalnost le, če je postavljena.
  • 811.
    VSL Sodba II Cp 867/2024
    16.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00090737
    OZ člen 15, 564. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 347, 347/2, 348, 348/5.
    pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - huda bolezen preužitkarja - poslovna sposobnost stranke - sposobnost razsojanja - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - duševno stanje - izvedensko mnenje - odprava nasprotij in pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju - razlogi za postavitev novega izvedenca - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - stroški postopka
    Zavedanje lastne identitete, pravilno umeščanje sebe v čas in prostor, sposobnost razumnega pogovora o svojem aktualnem stanju in vsakodnevnih stvareh ter zmožnost smiselnega odzivanja na verbalne in neverbalne vzpodbude sogovornika še ne izkazujejo ravni kognitivnega funkcioniranja, ki je potrebno za premišljeno in razumno sklenitev pogodbe o preužitku
  • 812.
    VSL Sodba I Cp 2028/2024
    16.1.2026
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00090591
    ZPP člen 161, 161/4, 214, 214/5, 337, 337/1. OZ člen 86, 564.
    pogodba o preužitku - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - neveljavna vknjižba lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - služnostna pravica stanovanja - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nična pogodba - izvedensko mnenje - demenca - nedovoljene pritožbene novote - celovita dokazna ocena - trditveno breme - splošno znana dejstva - stroškovna odločitev - pripoznava tožbenega zahtevka - odločba o brezplačni pravni pomoči - povrnitev stroškov
    Da je bila pri pokojnem prisotna demenca, je strokoven zaključek izvedenca, v katerega pritožbeno sodišče ne dvomi. Da izraz demenca ni bil neposredno zapisan v kakšnem izvidu ter da je zapis v izvidu z dne 3. 5. 2018, da je bil pokojni po kapi povsem luciden, bi toženke morale trditi že v postopku na prvi stopnji in o tem vprašati izvedenca ob zaslišanju, šele v pritožbi tega vprašanja ni dopustno prvič izpostaviti. Zatrjevano nasprotje med izvidi in zaključki v izvedenskem mnenju tako ni podano.

    Tudi splošno znanja dejstva mora stranka pravočasno zatrjevati (da se o njih lahko izjavi nasprotna stranka), le dokazovati jih ni treba (peti odstavek 214. člena ZPP).
  • 813.
    VSL Sodba II Cp 48/2025
    16.1.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00090361
    ZVZD-1 člen 19. ZPP člen 214, 214/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 9, 27.
    odškodninska odgovornost delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - neustrezna delovna oprema - naključje - priznana dejstva
    Ravnanje toženkinega zavarovanca je bilo nedopustno, ker ni predvidel postopka pregledovanja, ki bi zagotovil izločanje ne več varnih zategovalnih pasov. Kot je ugotovljeno v sodbi, toženkin zavarovanec ni dal dovolj natančnih navodil delavcem, niti ni zagotovil nadzora nad izvajanjem navodil. Pravilno je (implicitno) sklepanje sodišča, da bi ureditev postopka pregledovanja v skladu z zahtevami Pravilnika zmanjšala tveganje za nastanek škode. Tožnik je tako dokazal, da je škoda posledica ugotovljene opustitve dolžnega ravnanja. Škoda torej ni posledica nepričakovanega spleta okoliščin.
  • 814.
    VSL Sklep III Cp 1830/2025
    16.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090610
    ZFPPIPP člen 64, 64/1, 385, 385/1, 385/1-1, 386, 386/1, 386/2, 408, 408/2. ZPP člen 158, 319, 319/2.
    ustavitev postopka zaradi umika tožbe - odločitev o pravdnih stroških - zavezanec za plačilo stroškov postopka v primeru ustavitve postopka zaradi umika zahteve - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - pomanjkanje pravnega interesa - priznana terjatev v stečajnem postopku - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - učinek pravnomočnosti - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - pristojnost stečajnega upravitelja - omejena procesna sposobnost - razlikovalni element - kazenski postopek v teku - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - postopek osebnega stečaja - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet
    Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima glede na ustaljeno in enotno sodno prakso enak učinek kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdi, o terjatvi je na ta način odločeno z učinkom pravnomočnosti.

    Dejstvo, da je v stečaju terjatev priznal stečajni upravitelj in ne osebno tožnica, ne pomeni odločilnega razlikovalnega elementa, saj je bil stečajni upravitelj zakoniti zastopnik tožnice kot stečajne dolžnice in je vsa dejanja opravljal v njenem imenu in za njen račun, kot da bi jih opravila sama (prvi in drugi odstavek 386. člena ZFPPIPP).

    Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da tožnica v stečajnem postopku ni imela vpliva na priznanje spornih terjatev, da o svojih možnostih ni bila poučena in da je bila zavedena, da je to v pristojnosti stečajnega upravitelja. Tožnica je bila namreč kot stečajna dolžnica stranka stečajnega postopka (1. točka prvega odstavka 385. člena ZFPPIPP) in je v tej vlogi imela na voljo ustrezne mehanizme in pravna sredstva, predvsem možnost prerekanja prijavljene sporne terjatve, kot to določa prvi odstavek 64. člena ZFPPIPP, in možnost vložitve pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev. V tem oziru njena procesna sposobnost v stečajnem postopku ni bila omejena in je imela svoje interese in pravice možnost uveljavljati tudi samostojno brez posredovanja stečajnega upravitelja, pa te možnosti ni izkoristila. Ker gre za pravico, ki je izrecno zapisana v zakonski določbi, ki je javno objavljena in za katero velja neizpodbojna pravna domneva, da je z njo seznanjen vsakdo, se na njeno nepoznavanje tožnica ne more uspešno sklicevati.
  • 815.
    VSL Sklep II Cp 55/2025
    16.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090366
    ZPP člen 77, 77/1, 80, 108, 108/5.
    nepopolna tožba - zavrženje tožbe kot nepopolne - poziv na dopolnitev tožbe - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - procesna sposobnost
    V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožba ni vsebovala jasnih in konkretno opredeljenih dejstev, na katera tožnik opira svoja upravičenja, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zaradi česar ni bila mogoča jasna identifikacija zahtevka.
  • 816.
    VSL Sodba II Cp 1683/2024
    16.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00090947
    ZZK-1 člen 6. OZ člen 19, 19/1, 119, 193. ZPP člen 337, 337/1.
    publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - oderuštvo - prodajna pogodba - oderuška pogodba - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - odškodninska odgovornost - navadna škoda in izgubljeni dobiček - pogodba o razdružitvi solastnine - subjektivni element oderuštva - objektivni element oderuštva - zahteva za ugotovitev neveljavnosti prodaje - izpodbojnost pogodbe - izročitev kupnine - ničnost pogodbe - pooblastilo za prodajo - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - nedovoljene pritožbene novote
    Oderuštvo je rezultat zavestnega, voljnega, namernega ravnanja; nesorazmerje med izpolnitvama ne nastane naključno, temveč kot posledica namena ene pogodbene stranke, da si na račun ranljivosti sopogodbenika pridobi nesorazmerno premoženjsko korist.

    Določba 119. člena OZ od pogodbenika ne zahteva, da raziskuje premoženjski položaj druge pogodbene stranke, preverja njene motive za sklenitev pogodbe in jo aktivno varuje pred njenimi (morebiti tudi nepremišljenimi) odločitvami, temveč mu prepoveduje zavestno izkoriščanje njene stiske ali ranljivosti.
  • 817.
    VSL Sodba II Cp 1458/2024
    16.1.2026
    DEDNO PRAVO
    VSL00090557
    ZD člen 28, 28/4, 29, 60, 60/1.
    tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - vračunanje darila zakonitemu dediču - oporočna sposobnost zapustnika - prava volja zapustnika - grožnja in sila - trditveno in dokazno breme - izpovedbe prič - notarski zapis - izvedensko mnenje - neodplačno razpolaganje - brezplačna uporaba stanovanja - zunajzakonska skupnost - skupno bivanje - darilo
    Če je odločitev oporočitelja, da nekomu nekaj zapusti, ker si ta to želi, zavestna in prostovoljna, oporoka ni neveljavna.

    Darilo, ki se po četrtem odstavku 28. člena ZD všteva dediču v njegov dedni delež, lahko povzroči le tako ravnanje zapustnika, ki ima za posledico zmanjšanje obsega njegovega premoženja.
  • 818.
    VSL Sklep IV Cp 4/2026
    16.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090317
    DZ člen 151, 151/3. ZNP-1 člen 34.
    izvajanje starševske skrbi - stalno prebivališče otroka - nadomestitev soglasja starša - ogroženost otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov
    Oče je v pritožbi navedel nova dejstva, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi 34. člena ZNP-1 sme in mora ovrednotiti, ta pa v primeru, da bi se izkazala za verjetna, vzbujajo dvom o pravilnosti odločitve o zavrnitvi predloga v zvezi s prešolanjem.
  • 819.
    VSC Sodba PRp 204/2025
    15.1.2026
    PREKRŠKI
    VSC00092666
    ZPrCP člen 107, 107/2. ZP-1 člen 55. URS člen 29.
    vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - poprava napake na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti - pravica do izjave - privilegij zoper samoobtožbo

    Kljub temu, da je Ustavno sodišče prepoznalo neustavnost drugega odstavka 107. člena ZPrCP, pa je protiustavno ureditev obdržalo v veljavi do odprave dognane neskladnosti (tč. 3, 4 izreka odločbe Up-290/20, U-I-138/24).

    Obvezne odločbe Ustavnega sodišča res učinkujejo ex tunc, torej tudi v odprtih postopkih o prekrških, izvršenih pred sprejemom precedenčne odločbe. Ker pa je bila veljavnost zakonskega temelja za uveljavljanje prekrškovne odgovornosti na podlagi drugega odstavka 107. člena ZPrCP celo prolongirana do odprave protiustavnosti, je na dlani, da se sme uporabiti tudi v sedaj odprtih postopkih.

    Posledično so, kljub načeloma pravilni ugotovitvi, da ni bila izvedena meritev koncentracije alkohola z merilno napravo, neutemeljene pritožbene navedbe, da na podlagi ugotovitve stopnje koncentracije alkohola z uporabo alkotesta in podpisanega zapisnika s strani storilca ni mogoče sankcionirati voznika zaradi vožnje pod vplivom alkohola, ker da ni nobenega zakonitega dokaza o meritvi, kar navaja pritožnik.

    Neuspešne so pritožbene navedbe, da se podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, s čimer je storilec izrazil strinjanje z rezultatom elektronskega alkotesta, šteje za samoobtožbo, zaradi česar bi moral prekrškovni organ (policist) storilca pred podpisom tega zapisnika poučiti o tem, da ni dolžan "izpovedati" zoper samega sebe ali priznati krivde. Odsotnost pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo (tako četrta alineja 29. člena Ustave) ne predstavlja nedopustne neuporabe danega instituta za zbiranje dokazov o kršitvi koncentracije alkohola v izdihanem zraku, kakor smiselno zatrjuje pritožba.

  • 820.
    VSM Sklep V Kp 42208/2022
    15.1.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00090477
    ZKP člen 83, 83/2, 215, 215/1, 371, 371/1, 371/1-11.
    izločitev dokazov - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe
    Nepotrebno in nesmiselno je, da bi preiskovalni sodnik v odredbi za hišno preiskavo navajal druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga tožilstva.
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>