CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00089865
ZFPPIPP člen 383b, 384, 386, 399, 399/1, 401, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 45, 50, 138. KZ-1 člen 22. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1.
postopek osebnega stečaja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - sklenitev posojilne pogodbe - soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - odsotnost soglasja - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - silobran - napake volje - grožnja - pritožbene novote - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dokazni sklep - neizvedba dokaza brez zavrnitve z dokaznim sklepom - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da kršitev dolžnikovih obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP utemeljuje že dejstvo, da je posojilno pogodbo sklenil brez soglasja sodišča. Tudi ne glede na navedeno dolžnik ne more uspeti, saj ni ponudil ustreznih trditev, ki bi lahko vodile v sklepanje o izključitvi protipravnosti te kršitve ali o neučinkovitosti sporne pogodbe, s katero naj bi odvračal nevarnost oziroma ki naj bi bila sklenjena zaradi groženj.
Za presojo silobrana (prvi odstavek 138. člena OZ) so tudi v civilnem pravu uporabljivi elementi, ki so za ta položaj opredeljeni v kazenskem pravu (22. člen KZ-1), med drugim tudi zahteva, da je obramba nujno potrebna in edino mogoče varno sredstvo za odvrnitev napada. Kaj takega iz pravočasnih trditev dolžnika ne izhaja.
Grožnja načeloma utemeljuje (zgolj) izpodbojnost pogodbe (45. člen OZ), sodna praksa pa v primerih izredno hudih groženj, ki jasno in očitno nasprotujejo tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, izjemoma dopušča možnost, da se ti položaji lahko prilegajo tudi ničnim in celo neobstoječim pogodbam. Take možnosti v konkretnem primeru ni že zato, ker dolžnik ni podal pravočasnih trditev, s katerimi bi zatrjevane grožnje ustrezno opisal. Ker se je nanje le splošno skliceval, zadošča tudi splošen odgovor, da je pogodba, sklenjena zaradi nedopustne grožnje, zgolj izpodbojna, ne pa morda nična ali celo neobstoječa oziroma fiktivna.
Ker dolžnik glede sporne posojilne pogodbe ni podal sklepčnih trditev, jih ni bilo treba dokazovati.
Očitek, da sodišče prve stopnje o dokaznih predlogih ni odločilo z dokaznim sklepom, pomeni le relativno bistveno kršitev postopka, za katero dolžnik ni opredeljeno navedel, v čem bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ter kako naj bi se tak vpliv izrazil.
pogodba za določen čas - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - inominantna pogodba - odstopna pravica - avtonomija strank - trajno dolžniško upniško razmerje
Odpoved pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje, ki je namenjeno temu, da stranki prekineta trajno dolžniško razmerje. Pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja. Kljub temu ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v teh primerih stranki ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom roka z odpovedjo.
ZPP člen 249. Sklep o določitvi pravnih področij, strokovnih področij in podpodročij, za katere so sodni izvedenci upravičeni do zvišanega plačila za delo (2024) člen 1, 2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47a.
izvedenina - Izvedenec za deficitarno področje - izjemno povišanje nagrade
Delo sodnega izvedenca psihiatra v pravdnem sporu, kjer se obravnava zahtevek na razveljavitev oporoke, ne zapade pod področje, ki je določeno kot deficitarno.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - podjemna pogodba
Tožena stranka na narok ni pristopila, čeprav je bila pravilno vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila. S tem so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave po tretjem odstavku 454. člena ZPP, v zvezi s 316. členom ZPP. Na navedena zakonska določila in pravne posledice, ki nastopijo, če tožena stranka, ki je narok predlagala, na narok ne bo pristopila, je bila tožena stranka opozorjena v vabilu na glavno obravnavo. Ob nastali procesni situaciji, je prvostopno sodišče postopalo povsem zakonito, ko je na podlagi 3. odstavka 454. člena, v zvezi s 316. členom ZPP izdalo izpodbijano sodbo. Povsem pravilno je brez nadaljnjega obravnavanja, potem ko je preverilo ali lahko stranke razpolagajo s predmetnim zahtevkom v smislu 3. člena ZPP in ugotovilo, da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati, izdalo sodbo na podlagi pripoznave in ugodilo tožbenemu zahtevku
nasilje v družini - družinsko nasilje - načelo sorazmernosti - prepoved približevanja - potrebnost ukrepa
Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje stališčem sodne prakse, ki jo v pritožbi citira nasprotni udeleženec, da za izrek ukrepov po ZPND ne zadostuje vsakršno nasilje, temveč mora biti stopnja nasilja takšna, da ogroža žrtev, pri čemer je treba njegovo ravnanje presojati tudi objektivno; zgolj pod takšnimi pogoji je dovoljen poseg v družinsko skupnost, pri čemer je v vsakem primeru potrebno upoštevati načelo sorazmernosti (5. člen ZPND).
Sodišče druge stopnje pritožbene navedbe zavrača in pojasnjuje, da je pravica iz 22. člena Ustave RS v zvezi s 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice določena zlasti, na eni strani kot zahteva, da oblastni organ (tudi sodišče) stranke ne sme obravnavati neenakopravno tako, da bi v njeni zadevi odločil drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih ali enakih primerih, na drugi strani pa kot pravica do poštenega postopka, katera naj izhodiščno zagotavlja enakost orožja strank v postopkih, tudi v procesnih situacijah, kjer obdolženemu oziroma obsojenemu kot načeloma šibkejši stranki v kazenskem postopku nasproti stoji državno tožilstvo kot predstavnik države z vzvodi fizične prisile. Sodišče druge stopnje se, upoštevaje, da pritožniki izpostavljajo samo konkretno procesno situacijo, ne pa odločitev v zatrjevano primerljivih primerih, opredeljuje zlasti do drugega vidika pravice iz člena 22 Ustave RS.
Dejstvo, da je kazenski postopek formaliziran glede potrebnega ravnanja osebe, ki je njegov glavni subjekt, o procesnih obveznostih in o posledicah nespoštovanja procesnih obveznosti pa je ta oseba tudi vnaprej poučena, terja ugotovitev, da je obsojeni že tekom postopka imel možnost pojasniti svoje sporno ravnanje v dejanskem in pravnem pogledu, kar je tudi razlog, da je postopek odločanja o krivdno povzročenih stroških procesno zasnovan brez obligatorno razpisane posebne možnosti, da se o kršitvah svojih procesnih obveznosti (dodatno) izjavlja pred sprejemom odločitve.
Na način možnosti sprotnega pojasnjevanja svojih procesnih korakov, ob vnaprejšnji obveščenosti o obveznostih tekom postopka ter o posledicah njihovega nespoštovanja, pa tudi z vložitvijo pritožbe, je obsojencu v procesni situaciji, kjer ne nastopa kontradiktorno proti drugi stranki, pač pa proti sodišču, ki v skladu s členom 23 Ustave RS odloča o njegovih pravicah in dolžnostih, v zadostni meri zagotovljena pravica do izjave in s tem poštenost postopka.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Strokovna ocena izvedenke, v katero tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, je, da je v posledici akutnega poslabšanja hude duševne bolezni zadržana oseba brez uvida v svoje bolezensko stanje in zato zmotno meni, da je zdrav, da duševne bolezni nima, tablete, ki so mu jih psihiatri predpisali, pa so škodljive in smrtno nevarne za zdravje in življenje. Zanesljive strokovne ocene izvedenke tudi pritožbi priloženo laično mnenje mame zadržane osebe ne more omajati.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - priložitev izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - deljiva obveznost - absolutno nična sodna odločba - vezanost sodišča na izvršilni naslov - izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - pribava listin - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - samostojna storitev odvetnika - dejanski stroški - neobstoječa pravna oseba - uradne poizvedbe o računih v evidencah - jezikovna razlaga
Skladno z načelom formalne legalitete je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v zvezi s presojo, ali je konkretna terjatev tožencev, sedaj upnikov, za plačilo pravdnih stroškov razdelna ali nerazdelna. Iz (izreka) pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, solidarnost ne izhaja, zato gre za deljivo obveznost. Vendar pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje skupni znesek tožencem prisojenih pravdnih stroškov 825,04 EUR napačno razdelilo na šestine namesto na četrtine. Drži sicer, kot izhaja iz uvoda sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, da je v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, na strani tožene stranke prvotno bilo šest oseb, a sta dve od njiju med pravdo prenehali obstajati. Družba E. d. o. o. je bila iz sodnega registra izbrisana dne 27. 1. 2014 in družba G. d. d. - v stečaju dne 15. 8. 2015. To pomeni, da sta obe družbi prenehali obstajati, še preden je dolžnik H. H. v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani Pg 1/2009 vložil predlog z dne 14. 11. 2023 za pridružitev k tožeči stranki kot enotni sospornik, v zvezi s čimer so nastali konkretni pravdni stroški. Sklep V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 se tako glasi tudi na dve osebi, ki nista obstajali že ob vložitvi predloga dolžnika z dne 14. 11. 2023, o katerem je odločalo pravdno sodišče v izvršilnem naslovu (prim. I. točka izreka sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024). Zato odločba, kolikor se nanaša na izbrisani družbi E. d. o. o. in G. d. d. - v stečaju, ne more učinkovati, temveč je absolutno nična.
Odvetniška tarifa v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.
odločitev o stroških - stroškovna odločitev - kriterij uspeha stranke
V pravdnem postopku so nepomembne tudi navedbe o prepovedi posega v denarno socialno pomoč, saj je tak ugovor lahko stvar presoje šele ob morebitni prisilni realizaciji te terjatve v izvršilnem postopku, v kolikor toženec obveznosti ne bo prostovoljno izpolnil.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 33.
motenje posesti - motenjski spor - postopek zavarovanja - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - soposest stanovanja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - konkretizacija pogojev za začasno odredbo - nesklepčnost predloga - pravica do izjave - procesno gradivo - vročitev vloge - prepozna vloga
Sodišče zavrne predlog za ureditveno začasno odredbo z izročitvijo ključev stanovanja, če tožnik težko nadomestljivo škodo utemeljuje zgolj z nezmožnostjo dostopa do nekonkretiziranih "predmetov", "dokumentacije", "predmetov zapuščine" in dejstvom, da toženka omogoča uporabo nepremičnine neznanim tretjim osebam.
posestno varstvo - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepozno vložena tožba - dostop do parcele - nadaljevano motilno dejanje - določenost tožbenega zahtevka - določenost izreka sklepa - nedoločen in nerazumljiv izrek - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Izrek, ki toženi stranki nalaga, da mora "vzpostaviti prejšnje stanje tako, da tožeči stranki omogoči dostop po južnem delu konkretno opredeljene nepremičnine do drugih konkretno opredeljenih nepremičnin", ni jasen.
Čeprav zagovornik v uvodu pritožbe navaja, da se pritožuje zoper obsodilni del sodbe, pa iz vsebine pritožbenih navedb v nadaljevanju izhaja, da izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje glede kaznivega dejanja pod točko II. izreka, torej oprostilni del sodbe. Ker niti zagovornik niti obtoženi pritožbe zoper oprostilni del sodbe nista napovedala, se šteje, da sta se v tem delu odpovedala pravici do pritožbe (drugi odstavek 368. člena ZKP). Pritožba zoper oprostilni del sodbe ni dopustna, zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo kot nedovoljeno (prvi odstavek 388. člena ZKP).
Čeprav je zagovornik v uvodu navedel, da se pritožuje tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji, pa tega pritožbenega razloga ni utemeljil. V skladu z določilom 386. člena ZKP pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in o odvzemu premoženjske koristi. Pritožbeno sodišče je zato izrečeno kazensko sankcijo preizkusilo po uradni dolžnosti, pri čemer je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izbralo primerno kazensko sankcijo - zaporno kazen, znotraj katere je določilo primerno visoki zaporni kazni za posamezni kaznivi dejanji in nato izreklo tudi primerno visoko enotno zaporno kazen.
kaduciteta - prehod zapuščine na kaducitetnega upravičenca - obstoj premoženja zapustnika - zapuščina brez dediča - dolžnost ugotavljanja dejstev
ZD sodišču ne nalaga raziskovanja, kje in v kakšnem stanju je premično premoženje zapustnika, ki je v trenutku njegove smrti prešlo na kaducitetno upravičenko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00087603
KZ-1 člen 86, 86/3, 86/8, 86/9, 86/11. ZKP člen 15, 129a, 129a/1.
nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - vsebinski kriterij - zloraba procesnih pravic - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Potem ko je bilo pravnomočno odločeno, da se bo kazen zapora izvršila, ker obsojenec po lastni krivdi ni opravil niti ene ure dela v splošno korist, je vložitev novega predloga za nadomestitev kazni (praviloma) neutemeljena, glede na okoliščine konkretnega primera pa lahko meji tudi na zlorabo procesnih pravic.
zapuščina - obseg zapuščine - dolg zapuščine - stroški pogreba - pogrebni stroški - odgovornost za dolgove zapuščine - zapuščinski postopek - zapuščinski in pravdni postopek
Stroški pogreba so lahko predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku le, v kolikor se dediči dogovorijo o tem, kdo jih bo nosil oziroma v kakšnem razmerju jih bo kdo nosil. V kolikor dogovora ni, so lahko predmet obravnavanja v pravdnem postopku.
ukrepi po zpnd - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - namen in cilj ukrepa - družinsko nasilje - zaščita žrtve - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Namen ukrepa prepustitve stanovanja po ZPND ni v reševanju neurejenih premoženjskih razmerij med nekdanjima zakoncema, ampak v reševanju družinske situacije na način, da se iz stanovanja v skupni rabi umakne povzročitelja nasilja in se s tem žrtvi zagotovi neposredna varnost. Namen navedenega ukrepa je jasen, prav tako tudi njegov predmet. Nanaša se lahko le na stanovanje oziroma na njegovo prepustitev, ne pa tudi na druge nepremičnine ali njene dele, ki niso stanovanje oziroma z njim niso povezani (npr. shramba, klet, …).
Rok iz drugega odstavka 60. člena ZKP je prekluzivni zakonski rok in ga sodišče ne more (pravno veljavno) podaljšati.
Nevednost ali očitna pomota vložnika se lahko nanaša le na vložitev vloge pri nepristojnem sodišču, ne pri drugem državnem organu, kot je državno tožilstvo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZBPP člen 1. ZSVarPre člen 1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - občutno zmanjšana sredstva - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kreditna obveznost - obročno plačilo - minimalni mesečni dohodek
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo tožnikovo premoženjsko stanje. Po ustaljeni sodni praksi se (kratkoročne ali dolgoročne) kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ker je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca, kar pa ne izključuje možnosti obročnega plačila takse, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi odobrilo. Oprostitev plačila sodne takse je namreč namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks pa je potreben restriktiven pristop. Gre namreč za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu ZST-1, izjeme pa je treba tolmačiti ozko.
Izbira načina vročanja po prvem odstavku 117. člena ZKP je v diskreciji sodišča in ne drži, da so načini vročanja, ki ne potekajo po pošti, nujno subsidiarni načini v razmerju do pošte.
Vabilo na predobravnavni narok se ne vroča po določbi 118., temveč 119. člena ZKP.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - pavšalne trditve - zaslišanje izvedenca
Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje primeroma nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna.
Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da bi sodišče cenilko moralo zaslišati, saj za zaslišanje cenilke sodišče ni imelo podlage. Pravilno je namreč ocenilo, da je izvedensko mnenje oziroma cenitev prepričljiva in strokovno utemeljena, pavšalne pripombe dolžnika pa prepričljivosti in pravilnosti cenitve niso uspele z ničemer omajati. Namen dokazovanja z izvedencem namreč tudi ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev.