OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1, 243, 243/1. ZPacP člen 20, 20/1, 20/2, 20/3, 26, 26/1, 26/5, 27, 27/1. ZZDej člen 1, 1/1, 45.
lepotna operacija - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pogodbena odškodninska odgovornost - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - izvedensko mnenje - zapleti pri posegu - pojasnilna dolžnost zdravnika - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - privolitveni obrazec
Operater na proces zabrazgotinjenja in morebitno ujetost živca v brazgotinsko tkivo nima vpliva. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je najbolj verjeten vzrok za ugotovljeno okvara živca proces brazgotinjenja. Gre za zaplet po opravljenem posegu in ne za strokovno napako operaterja.
ZOPA člen 2, 2/5, 16, 16/1, 16/2, 16/3. ZP-1 člen 56.
zakonski znaki prekrška - alkoholna opitost - opis prekrška
Prekršek po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA stori samostojni podjetnik posameznik, ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. Da kaže oseba, ki ji je storilec prodal alkohol, očitne znake opitosti, je torej zakonski znak prekrška. Prekrškovni organ mora zato v izreku odločbe znake opitosti (peti odstavek 2. člena ZOPA) konkretizirati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00089797
ZPP člen 201, 201/1, 324, 324/4, 452, 453. ZCes-1 člen 15, 15/2, 20. OZ člen 171, 171/1. Pravilnik o zaporah na cestah (2016) člen 18, 18/1, 18/2, 21.
gospodarski spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - materialna škoda na vozilu - prometna signalizacija - prometna oprema na cestah - začasna zapora prometa - trk vozila - stroški popravila - soprispevek oškodovanca - stranski intervenient - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - kontrola višine vozil
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da postavitev podobne table za preverjanje višine, kot se uporablja za uvoze v garaže, na tako prometni cesti, kjer je bistveno večja gostota prometa in promet poteka bistveno hitreje kot pri uvozu posamičnega vozila v garažo, ni bila ustrezna. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da bi morala ob ustrezni skrbnosti tožena stranka glede na spremembo prometnega režima in gostoto prometa na zadevnem cestnem odseku predvideti, da bo prišlo do trkov višjih vozil v tablo za preverjanje višine, in zagotoviti ustrezno pričvrstitev oziroma namestitev table ali bolj primerno napravo za preverjanje višine vozil.
Oškodovanec lahko zahteva plačilo v višini ocenjenih stroškov popravila, še preden je bilo popravilo sploh izvedeno, in tudi v primeru, ko popravila sploh ne izvede ali ga ne izvede na konvencionalen način.
ZPP ne pozna dokaznega pravila, ki bi zapovedovalo, da je obseg in višino škode na vozilih dopustno dokazovati samo z izvedencem.
nedovoljena zahteva za varstvo zakonitosti - oškodovanka kot tožilka
Ker je krog upravičencev do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti ožji od kroga upravičencev do vložitve pritožbe in oškodovanec kot tožilec pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima, je zato prvostopenjsko sodišče skladno z določbo drugega odstavka 422. člena ZKP ravnalo pravilno, ko je zahtevo oškodovanke kot tožilke A. A. z dne 24. 1. 2025 zavrglo kot nedovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090102
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3. ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prekinitev izvršilnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ločitvena pravica - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka
V sodni praksi oziroma teoriji res ni enotnega stališča o tem, kakšno odločitev mora sprejeti sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, če sklep o izvršbi ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pravnomočen. Nekateri menijo, da je v takem primeru treba uporabiti pravno podlago 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, drugi pa, da je pravilneje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj se izvršba na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu zaradi začetka stečajnega postopka nikoli ne bo nadaljevala, prav tako pa se (zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi) še ni začela.
Za odločitev v obravnavani zadevi sedaj ni več bistveno, katero od obeh predstavljenih stališč je bolj pravno pravilno, saj je treba upoštevati, da v času izdaje izpodbijanega sklepa razloga niti za prekinitev niti za ustavitev postopka ni bilo več. V vmesnem času je dejstvo stečajnega postopka nad dolžnikom prenehalo, saj je bil sklep o začetku stečajnega postopka s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 128/2025 z dne z dne 28. 5. 2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V nobenem primeru tako v tem trenutku ni več podlage ne za nadaljnjo prekinitev ne za ustavitev postopka, saj je ovira za tek le-tega odpadla.
odmera nagrade za izvedensko delo - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - več sodelujočih izvedencev - nagrada za študij spisa - zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - zahtevnost izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Obseg naloge, ki jo je dalo sodišče Komisiji (število in strokovna zahtevnost vprašanj), ne odstopa od obsega siceršnjih nalog, ki jih izvedenci dobijo v odškodninskih pravdah, prav tako se običajno v podobnih pravdah pregleduje nekajletno zdravljenje poškodb. Za spis in zdravstveni karton, ki so ga proučili izvedenci, ni mogoče reči, da sta obsežna. Res je, da gre za izvedensko mnenje z več specialističnih področji, a v konkretnem primeru to ne vpliva na zahtevnost izvedenskega mnenja. Nobenega dvoma ni, da bi šlo za zelo zahtevno mnenje, če bi moral na vprašanja z vseh treh specialističnih področij odgovarjati en sam izvedenec, a v obravnavanem primeru ni bilo tako. Sodišče je namreč ravno zaradi kompleksnosti in prepletenosti tematike izvedensko delo zaupalo Komisiji, ki je nato imenovala 3 izvedence z različnih specialističnih področij in je vsak odgovarjal le na vprašanja, ki se nanašajo na njegovo specialistično področje.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes - celoten uspeh v pravdi
Tožnik je s postavljenim tožbenim zahtevkom pred sodiščem prve stopnje v celoti uspel. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. ZPP v četrtem odstavku 343. člena med drugim določa, da je pritožba nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. V tem primeru, ko je sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 131, 131/4, 161, 161/1. ZPP člen 7, 181, 181/1, 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - obseg dela - zmanjšan obseg dela - sorazmerni del regresa za letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - trditveno in dokazno breme
Za zakonitost odpovedi ni odločilno, ali so bila tožnikova dela res zgolj začasne narave in ali se je obseg teh del dejansko zmanjšal, saj se lahko delodajalec za reorganizacijo odloči tudi v primeru nespremenjenega obsega dela. Reorganizacija je namreč izvedena takrat, ko se delodajalec odloči, da se naloge določenega delovnega mesta porazdelijo med ostale zaposlene, torej da bo obstoječe delo opravljal z manj zaposlenimi.
Ker gre za obdobje krajše od enega meseca, je neutemeljen zahtevek za plačilo (sorazmernega dela) regresa za letni dopust in nadomestila za neizrabljen letni dopust.
stečajni postopek - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - založitev predujma - pravica do vrnitve založenega zneska predujma - vračilo predujma - stečajna masa - poslovodstvo - odgovornost poslovodstva - poslovne odločitve člana poslovodstva - razbremenitev odgovornosti - epidemija
Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži upnik in vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ima upnik pravico do vrnitve založenega zneska predujma (drugi odstavek 233. člena ZFPPIPP) in morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 7, 7/7. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 2-17, 40, 166, 196, 257. ZZVZZ člen 44a, 44c, 44c/1, 44c/1-1. ZPP člen 154, 154/1. URS člen 3. ZDSS-1 člen 68, 68/1, 68/2.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - napotnica - država članica EU
Ker izdana napotnica v okoliščinah konkretnega primera ne izpolnjuje pogojev na podlagi katerih bi lahko tožnica uveljavljala zdravstvene storitve v Sloveniji, teh tudi ne more uspešno uveljavljati v drugi državi članici EU. S tem v zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zdravniki izven javne zdravstvene mreže nimajo enakih pooblastil kot to velja za zdravnike, ki so vključeni v javno mrežo, kar posledično velja tudi za izdajo napotnice za zdravljenje v tujini po 44.c členu ZZVZZ.
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da so izpolnjeni pogoji za izdajo bele napotnice na podlagi drugega odstavka 16. člena Navodil za uveljavljanje pravice do zdravstvenih storitev z napotnico. Tožnica je imela na primarni ravni izbrano osebno zobozdravnico, pri zasebni zobozdravnici B. B. ni šlo za storitev na sekundarni ravni niti zasebna zobozdravnica ni predstavljala napotnega zobozdravnika.
Namen fikcije vročitve, ki je določena v četrtem odstavku 142. člena ZPP, je v določitvi trenutka, od katerega za stranko prične teči zakonski rok za vložitev odgovora na tožbo, pravnega sredstva ..., oziroma v določitvi trenutka, s katerim nastopijo druge pravne posledice v sodnem postopku, čeprav stranka pisanja ni prevzela. Zakon nastopa fikcije vročitve in s tem pričetka teka zakonsko določenega roka ne veže na to, ali in kdaj je vročevalec v hišnem predalčniku pustil sodno pisanje. To pisanje namreč pusti v hišnem predalčniku šele po preteku 15-dnevnega roka, torej potem, ko se vročitev že šteje za opravljeno. Vložitev pisanja v hišni predalčnik naslovnika zato na fikcijo vročitve, ki je nastopila že prej, ne more več vplivati. Za pravilnost vročitve s fikcijo je torej pravno nepomembno, ali je bilo po nastopu fikcije sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku oziroma razlog, zakaj ni bilo puščeno, niti ni relevantna seznanjenost naslovnika z vsebino sodne pošiljke oziroma okoliščina, ki jo kot ključno izpostavlja pritožba v tem sporu (ali je toženka sodno pisanje v nabiralniku našla 4. 9. 2025 ali 9. 9. 2025).
pomoč - tuja pomoč - pomoč drugega - nudenje pomoči tašči - dolžnost preživljanja staršev - stroški preživljanja - povračilo stroškov preživljanja - dedni dogovor - moralna dolžnost - darilni namen - pravica do tuje nege in pomoči - pomoč občine - odklonitev pomoči - verzijski zahtevek - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedenec medicinske stroke
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da si razlogi o odločilnih dejstvih niso med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v točki 15 obrazložitve sodbe ugotovilo, da preživljanka ni sposobna sama skrbeti zase, zato ji je tuja pomoč nujno potrebna, hkrati pa je ugotovilo, da ni nujno, da bi ji to pomoč nudila ravno tožnica (da so možni tudi drugi načini pomoči). Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nezakonitost nove pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
Ker v pogodbi o zaposlitvi za določen čas ni naveden (zakoniti) razlog za njeno sklenitev za določen čas, je bila pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom, zato se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je sklenjena za nedoločen čas. Pri tem je nepomembno, ali se je tožnik strinjal, da se pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas.
V izreku res ni naveden znesek denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, vendar skladno s sodno prakso zadošča, da je znižanje plačila nadomestila plače za že prejeto denarno nadomestilo za primer brezposelnosti opisno.
Pravna podlaga za vračilo neutemeljeno prejetih zneskov pokojninske dajatve je podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ. Toženec lahko za preteklo obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogojev za izplačevanje dajatve, ne glede na ustavitev izplačevanja za naprej, odloča o preplačilu in dolžnosti vračila neupravičeno izplačanih sredstev zaradi neizpolnjevanja pogojev za uživanje.
vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca - neupravičen razlog - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Ni sporno, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen in dovoljen ter da je tožena stranka zamudila rok za odgovor na tožbo za en dan. Sporno pa je vprašanje, ali je bila zamuda posledica upravičenega vzroka. Po ustaljeni sodni praksi predstavlja upravičen vzrok le takšno okoliščino, ki je stranka oziroma njen pooblaščenec ni mogla preprečiti niti ob ravnanju s potrebno skrbnostjo. Presoja nekrivde je strožja, kadar zamudo povzroči odvetnik kot pravni strokovnjak, saj se od njega pričakuje višja stopnja profesionalne skrbnosti.
Obseg patentnega varstva je določen z vsebino patentnih zahtevkov, za razlago patentnih zahtevkov pa se uporabljajo tudi opis in skice. Razlaga obsega patentnega varstva po eni strani ni omejena zgolj s strogim, dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, opis in skice pa uporabljeni le za razrešitev nejasnosti v patentnih zahtevkih. Po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernic, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Patent se mora razlagati, kot da določa položaj med tema skrajnostma, ki združuje primerno varstvo za imetnika patenta z razumno stopnjo zanesljivosti za tretje osebe.
Pri presoji novosti izuma se druga za drugo primerjajo vse njegove značilnosti z vsemi značilnostmi posameznega predmeta predhodnega stanja tehnike (samo enega naenkrat), kot na primer v obravnavani zadevi s strojem iz časa pred prijavo izuma. Po pravkar opisani analizi značilnosti je zaključek, da izum ni nov, mogoč samo, če so pri primerjanem predmetu navzoče prav vse značilnosti izuma.
Uporabljen pristop "problem-rešitev" (problem-solution approach) je sestavljen iz naslednjih stopenj: (a) določitev najbližjega stanja tehnike, (b) ocena tehničnih posledic (učinkov), ki jih izum dosega v primerjavi z najbližjim stanjem tehnike, (c) opredelitev tehničnega problema, ki ga je treba rešiti, ob upoštevanju, da je namen izuma doseči navedene posledice, (č) presoja, ali bi bila s stališča najbližjega stanja tehnike in objektivnega tehničnega problema rešitev iz izuma za strokovnjaka očitna.
predlog za izločitev dokazov - izločitev zapisnikov o zaslišanju - pravni pouk - pravica do zagovornika - odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - pravica do obrambe
Kdaj so pri obdolžencu podane okoliščine - fizične ali psihične pomanjkljivosti oziroma druge posebne okoliščine, zaradi katerih se ni zmožen sam uspešno braniti (prvi odstavek 70. člena ZKP), je dejansko vprašanje, ki ga mora sodišče razrešiti v vsakem konkretnem primeru. Prav to je sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je ocenjevalo konkretno dejansko sposobnost obdolženca za sodelovanje v postopku in ugotovilo, da je obdolženec razumel naravo postopka in svoja procesna upravičenja.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 13, 13/2, 23, 23/1, 23/2, 126, 131. ZZSDT člen 14, 14/1, 14/1-1, 17. OZ člen 5, 7, 50, 50/1, 86, 86/1. ZPP člen 2, 2/2, 128, 128/5, 333, 333/1. ZDSS-1 člen 41, 41/6. BRSZD člen 9.
kadrovska štipendija - tujec - delovno dovoljenje za tujca - pogodba o izobraževanju - pogodba o usposabljanju - prikrivanje - namen strank - prikrito delovno razmerje - zloraba - avtonomija pogodbenih strank - kršitev temeljnih načel - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - nična pogodba - odškodninska odgovornost - dejanski delodajalec - plačilo za delo - regres za letni dopust - rok za pritožbo
Delavec v primerih, ko se ugotovi, da je bila pogodba o zaposlitvi nična, delovno razmerje pa realizirano, obdrži že pridobljene pravice iz delovnega razmerja. Glede na specifičen položaj v tej zadevi, kjer tožnica ni želela, da opravlja delo za toženko preko fiktivne pogodbe, ampak si je želela zaposlitve preko delovnega dovoljenja, toženka pa je izkoristila svoj prevladujoč položaj, v njunem odnosu pa so obstajali vsi elementi delovnega razmerja, takšna zloraba ne more uživati pravnega varstva, zato je tožnica upravičena do odškodnine v obliki plačila za vse opravljeno delo (126. člen ZDR-1) in do regresa za letni dopust, ki bi ji pripadal na podlagi 131. člena ZDR-1.
Odločitev o stroških postopka v sodbi se vedno šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Zoper sklep je rok za pritožbo 15 dni, zoper sodbo pa od novele ZPP‑E 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP). Vendar kadar sodišče odloči o glavnem zahtevku in stroških postopka z isto sodno odločbo, se lahko stranka pritoži tako zoper odločitev o glavni stvari kot o stroških postopka v roku 30 dni.
stroški postopka - konec postopka zunaj obravnave - zamudna sodba - smiselna uporaba
ZPP ne določa, da se v zvezi z zahtevkom za povrnitev stroškov po sedmem odstavku 163. člena ZPP sklep o odmeri stroškov izda šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Tožnica je po izdaji zamudne sodbe upravičeno zahtevala povrnitev stroškov, o katerih je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo z izpodbijanim sklepom.
ZPP člen 142, 142/4, 277, 318, 318/1, 318/1-3, 358, 358-5. ZDR-1 člen 138, 138/2.
zamudna sodba - pridobitev podatkov - datum vročitve - fikcija vročitve - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - čakanje na delo doma
Pridobitev informacije od sodišča po elektronski poti pooblaščenca ne razbremeni dolžnosti, da sam preveri datum vročitve z vpogledom v spis, zlasti kadar je pooblaščenec v dvomu glede trenutka vročitve in ko gre za odločilno procesno dejstvo, od katerega je odvisna izguba pravice. Iz vsebine elektronske korespondence izhaja, da je pooblaščenka tožene stranke zaprosila za podatek o datumu vročitve sodnega pisanja, ker naj bi bilo toženi stranki puščeno v hišnem predalčniku in ne ve, kdaj je prejela pošto. Na poizvedbo je odgovorila administrativna uslužbenka sodišča, ki je po naravi svojega dela pristojna za posredovanje tehničnih oziroma administrativnih podatkov, ne pa za pravno presojo nastopa fikcije vročitve v smislu določb ZPP.
V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 delavcu, ki je na čakanju na delo doma, pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove. Sodišče prve stopnje je kljub tej ugotovitvi tožniku priznalo plačilo, kot da bi delo opravljal v polnem obsegu, s čimer je napačno uporabilo materialno pravo. Zato je bilo treba sodbo v tem delu na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremeniti tako, da se tožniku za mesec junij 2022 prizna le 80-odstotno nadomestilo plače.