Iz povzetih procesnih opravil in vlog v spisu izhaja, da je predlagatelj sam povzročil, da do vsebinske obravnave predloga, ki ga je vložil, ni prišlo. Nasprotna udeleženka je bila v ugovornem postopku uspešna, naroka na katerem bi se predlog vsebinsko obravnaval ter bi se lahko dokazno ovrednotile okoliščine primera, pa ni bilo zaradi razlogov na strani predlagatelja. Zato ni mogoče ugotavljati (niti za potrebe stroškovne odločitve), ali sta oba udeleženca prispevala h konfliktni situaciji, ki naj bi opravičevala vložitev tega predloga.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00040241
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-3, 44.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - izpodbojna zakonska domneva
Po prvem odstavku 44. člena ZVEtL-1 velja domneva, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi kot pripadajoče zemljišče po merilih iz 43. člena tega zakona, last lastnika stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003. Ta domneva je izpodbojna, a je pritožnici, na kateri je trditveno in dokazno breme, v postopku ni uspelo izpodbiti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040010
ZPP člen 2, 2/1, 226, 227, 350, 350/3. ZIZ člen 60, 60/2, 60/3, 65, 65/6, 87, 87/1. SPZ člen 40, 57, 57/1, 60, 60/1, 64, 64/1, 64/2. OZ člen 50, 50/1, 54, 54/1, 104, 104/2, 520, 520/2.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na zarubljenem predmetu - odločitev sodišča preko postavljenega zahtevka - najemna pogodba - posest stvari - lastnik stvari - rubež - poslovni prostor - proizvodna dejavnost - izdelava nove stvari - pridobitev lastninske pravice na premičnini - dobra vera - razpolagalna sposobnost - veljavni pravni naslov - kupna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - veljavnost pogodbe - dogovorjena obličnost pogodbe - vpis zastavne pravice - rok za plačilo - bistvena sestavina pogodbe - pridržek lastninske pravice na premičnini - pravica, ki preprečuje izvršbo - izročitev stvari v posest - pravica do izjave - prepozno predložen dokaz - dokaz z vpogledom v listino
Glede na to, da se tožnica sklicuje na prvi odstavek 60. člen SPZ (ki določa, da se lastninska pravica na premičnini pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja) in poudarja, da so bile zarubljene stvari v njeni posesti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za pridobitev lastninske pravice zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo 40. člena SPZ, ki se nanaša na pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom, se namreč nanaša tako na nepremičnine kot premičnine. V skladu s to določbo se zato za veljaven prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon, ter razpolagalna sposobnost prenosnika. Pravni naslov in razpolagalna sposobnost sta splošna pogoja, in ima le sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev pri premičninah drugačno vsebino kot pri nepremičninah.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - primerna višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo tožnikovi izpovedi o ponavljajočem se, žaljivem in grdem ravnanju z njim v obliki kričanja, vpitja nanj, neprimerne in žaljive komunikacije, zlasti s strani direktorice, pa tudi s strani ustanovitelja toženke in sodelavca (svaka), nenehnih pozivov, naj gre iz družinskega podjetja in izključno njemu namenjene prepovedi oziroma omejitve komunikacije z delavci v delavnici.
Izvedeni dokazi, če se jih ocenjuje kot vsebinsko celoto, potrjujejo, da je v tožnikovem primeru dokazano trpinčenje na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, upoštevajoč vsa ravnanja, obnašanje predpostavljenih in vse sporne dogodke skupaj in v medsebojni povezanosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040095
OZ člen 179. URS člen 35, 39. ZPP člen 151.
prepoved žaljivih izjav - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - plačilo odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - poseg v osebnostne pravice posameznika - tehtanje pravic - svoboda izražanja - elektronska pošta - objektivno žaljive besede - oskrba živali - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku
Glede vprašanja toženkinega posega v tožničine osebnostne pravice je sodišče prve stopnje pravilno tehtalo med dvema ustavnima pravicama, to je varstvom tožničinih osebnostnih pravic (35. člen URS) in toženkino svobodo izražanja (prvi odstavek 39. člena URS). Ugotovilo je, da je toženka slednjo prekoračila, zato jo je omejilo na nujno potrebno mero, da lahko sobiva s tožničino pravico.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo prepovednemu zahtevku. Načelno velja, da že enkratna kršitev osebnostne pravice zadostuje za obstoj ponovitvene nevarnosti, sodišče pa v konkretnem primeru tudi ni našlo okoliščin, ki bi jo izključevale.
Vsi stroški, povezani s postopkom za izdajo začasne odredbe, so del pravdnih stroškov in delijo njihovo končno usodo (151. člen ZPP). To pomeni, da se stroški, nastali v zvezi s pritožbo v postopku za izdajo začasne odredbe, odmerijo v celoti ne glede na uspeh, nato pa se stranki priznajo, upoštevaje končni uspeh.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - trajno zdravljenje - pogoji za sprejem - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorska zasedenost - odložitev izvršitve - pravice varovancev zavoda
Namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje bi pomenila hud poseg v njegove ustavne pravice. Prav tako pa ne pride v poštev možnost, da zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov do namestitve sploh ne pride in se utemeljen predlog za namestitev zaradi tega zavrne. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerna rešitev, da se sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek pritožnika odloži do sprostitve zmožnosti zavoda za namestitev, s katero ne bodo kršene ustavne pravice nasprotnega udeleženca, pa tudi ostalih varovancev.
Pritožnik ne more uspeti s pavšalno navedbo, da je izvršitelj do sedaj poslal samo poziv k plačilu terjatev upnikov, kar verjetno ne more znesti toliko kot zahteva upnik. V računu izvršitelja so stroški za delo izvršitelja (nagrada in povračilo stroškov) jasno navedeni tako po vrsti kot po pravni podlagi, zato mora biti tudi pritožba konkretnejša. Izvršitelj je račun izstavil upniku, ki mora predhodno kriti stroške oprave izvršbe. Ta je na podlagi pravila o končnih stroških postopka utemeljeno zahteval, da mu jih dolžnik povrne.
Na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena zavarovalna pogodba za nezgodno družinsko zavarovanje, ki naj bi predstavljala pravno podlago obveznostim toženca, ki jih v tej pravdi uveljavlja tožnica.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 41, 42.
nagrada za izvedensko mnenje - pisno izvedensko mnenje - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - dodatna dokumentacija - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - višina uporabnine
Sodišče prve stopnje sodni cenilki - izvedenki nagrade za zbiranje dodatne dokumentacije ni priznalo iz razloga, ker bi bila ta (dokumentacija) premalo obsežna, ampak na podlagi ugotovitve, kaj naj bi dodatna dokumentacija, ki jo je cenilka v stroškovniku navedla, predstavljala in zaključka, da je pridobitev tržnih podatkov za oceno višine uporabnine prostora že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja.
ZKP člen 26, 26/1, 28, 28/3. KZ-1 člen 158, 158/2, 160, 160/2.
krajevna in stvarna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje razžalitve - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, ki vsak s svojo obrazložitvijo utemeljeno opozarjajo na posebnost (specifičnost) izvršitve domnevno storjenih kaznivih dejanj po vloženi zasebni tožbi, zaradi katere je treba namesto pravil, ki določajo splošno krajevno pristojnost iz prvega odstavka 26. člena ZKP, uporabiti posebna pravila za določanje krajevne in stvarne pristojnosti iz tretjega odstavka 28. člena ZKP. Objava trditev na spletnih straneh je primerljivo enaka objavi trditev s tiskom iz prvega odstavka 28. člena ZKP, s čemer je v obeh primerih omogočeno večjemu ali celo neskončnemu številu ljudi, da se s temi trditvami tudi seznanijo. Ker pa so lahko po seznanitvami prizadeti številni posamezniki, ki bi se v izbiri krajevne pristojnosti sodišča morali poenotiti, kar je prej neverjetno kot možno, je krajevna pristojnost sodišča v takšnih primerih po zakonodajalcu posebej določena (posebna pristojnost).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039701
KZ-1 člen 57, 58, 220, 220/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - adhezijski postopek
ZKP v drugem odstavku 105. člena določa, da lahko sodišče prisodi v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek v celoti; lahko mu ga prisodi deloma in ga s presežkom napoti na pravdo. Če pa podatki kazenskega postopka ne dajejo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, napoti sodišče oškodovanca na pravdo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom. Pritožbeno sodišče k tej citirani zakonski določbi še dodaja, da lahko sodišče v adhezijskem postopku odloči tudi o tistem delu premoženjskopravnega zahtevka, ki je z obdolženčevim kaznivim dejanjem povezan, ne pa tudi izrecno zajet z izrekom.
krajevna in stvarna pristojnost - zasebna tožba - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - objava žaljivih vsebin na spletni strani - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Zato je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti posebna pravila za določanje krajevne pristojnosti, ker gre za posebno pristojnost (člen 28/III ZKP).
KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4. ZNPPol člen 123, 123/2, 123/2-8, 128, 128/1-2, 129. ZSKZDČEU-1 člen 235.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - hramba DNK podatkov - zakonska rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - rok za izbris obsodbe - storitev novega kaznivega dejanja - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Če obsojenec stori novo kaznivo dejanje v roku iz četrtega odstavka 82. člena KZ-1 po sodbi domačega sodišča (Republika Slovenija) ali po sodbi tujega sodišča (druge države), je tako ugotovljena okoliščina ovira, da takšen obsojenec ne more biti zakonsko rehabilitiran.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da se pri presoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence upoštevajo samo podatki, ki so vpisani v nacionalno evidenco. Na uporabo Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) namreč napotuje Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (235. člen), sprejet na podlagi več Okvirnih sklepov Sveta EU.
odmera kazni obsojencu - kršitev kazenskega zakona - enotna kazen
Po določbi prvega odstavka 55. člena KZ-1 izreče sodišče, če sodi obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazni po prejšnji obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med prestajanjem zapora, za vsa kazniva dejanja enotno kazen po 53. členu KZ-1; pri tem upošteva, da je prej izrečena kazen že določena. Kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, se mu všteje v izrečeno kazen zapora. Kot je razvidno iz pritožbeno izpodbijane odločbe o kazenski sankciji, je prvostopno sodišče striktno postopalo po citirani zakonski določbi, ki je sicer kogetne nanarave. Sodišče je po njej dolžno postopati, morebitni drugačni dogovori, tudi v sporazmu o priznanju krivde, pa niso dovoljeni. Če sodišče namreč ne ravna po tej določbi, stori kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP, ki jo je sodišče druge stopnje dolžno sanirati po uradni dolžnosti.
ZPP člen 108, 324, 324/6, 336, 343, 343/1. URS člen 25.
zavrženje pritožbe - nepodpisana pritožba - podpis pritožbe - podpis pooblaščenca - postopek s pritožbo - obligatorna sestavina pritožbe - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na dopolnitev vloge - nepopolna pritožba - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - predlog za presojo ustavnosti - odstop od sodne prakse - fotokopija podpisa - odredba sodnika - uradni zaznamki
Ustavno sodišče RS je že presojalo skladnost določb šestega odstavka 324. člena ZPP in 336. člena ZPP z Ustavo in sicer v odločbi U-I-8/10 z dne 3.6.2010. Pojasnilo je, da je z uzakonitvijo takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe in vnaprejšnjega opozorila na to pravno posledico v pravnem pouku odločbe sodišča prve stopnje zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Cilj te ureditve je izogibanje podaljševanju postopka in obremenitvam sodišč.
V razmerju do stranke odredbe sodnika ali zaznamki sodnega osebja nimajo učinka.
priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti
Tako ODZ kot ZTLR sta določala za priposestvovanje stvarne služnosti dva pogoja: (1.) da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let, in (2.) da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, sklicujoč se na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 461/2005, je pomembno tudi, v kakšnem obsegu in za kakšne namene se je služnost izvrševala, saj se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju; pridobi se le v takšnem obsegu in na tak način, kot se je izvrševala v priposestvovalni dobi.
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/1, 453. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - stroški upravnika - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - zavrnitev dokaznih predlogov - neprerekane navedbe
Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je prva toženka zahtevala izvedbo naroka s tem, ko je predlagala zaslišanje svojega zakonitega zastopnika. Dokazni predlog za zaslišanje priče ali stranke namreč ne pomeni izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP, saj ni nujno, da bo oz. bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo. Kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.
Pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da ne držijo zapisi v 27. točki obrazložitve. Navedbe, ki jih tam povzema sodišče prve stopnje, tožeča stranka namreč je podala, in sicer v prvi vlogi, s katero je dopolnila tožbo, pritožnica pa v pritožbi niti ne zatrjuje, da bi jih v postopku pred sodiščem prve stopnje prerekala in če, kje. Ker neprerekanih dejstev ni treba dokazovati (drugi odstavek 214. člena ZPP), pritožnica tudi ne more uspeti z očitki, da so te trditve nepreverjene in nedokazane.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pravilno pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Tožeča stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da predloga ni dopolnila, obrazloženo ni izpodbijala. Sodišče prve stopnje je njen predlog po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP torej pravilno zavrglo.
Tožeča stranka je v ugovoru zoper plačilni nalog ugovarjala le, da sodna taksa ni pravilno odmerjena in da se taksne obveznosti na podlagi vsebine plačilnega naloga ne da preizkusiti. Pritožbene navedbe, da taksna obveznost ni nastala, tako pomenijo pritožbene novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene, saj tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP).
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - sodba presenečenja
Pritožbeni očitek je neutemeljen, saj je o sodbi presenečanja mogoče govoriti tedaj, če sodišče opre svojo odločitev na pravno podlago, na katero niti ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in zato ni navajala dejstev, ki so glede na presenetljivo pravno podlago, bistvenega pomena. Drugačna presoja sodišča prve stopnje ob nespremenjenih trditvah pravdnih strank in na podlagi teh trditev ugotovljenega dejanskega stanja, pa ne more pomeniti sodbo presenečenja.
Očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da se ne da preizkusiti in da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP ni utemeljen, ker je po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje podalo razloge o vseh odločilnih dejstvih, pritožba pa pod ta očitek skriva lastno dokazno oceno in očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično pritožbeno neutemeljen očitek o zmotni uporabi materialnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00038887
ZVPot člen 22, 23. OZ člen 6, 119, 119/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZPotK člen 1.
kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - poroštvo - pojasnilna dolžnost banke do porokov - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja
Tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo toženi stranki znano, da bodo tečajne spremembe takšne in da bi banke zaradi tečajnih gibanj ustvarjale zaslužke. Posameznik zgolj zaradi okoliščine, ker je pogodbo sklenil v vlogi potrošnika, ne more biti odvezan od minimalne skrbnosti, ki se v skladu s prvim odstavkom 6. člena OZ pričakuje od vseh udeležencev v pravnem prometu. Tudi če je bančna uslužbenka povedala, da s kreditom v tuji valuti sprejema valutno tveganje in da tečaj franka pred sklenitvijo pogodbe ni bistveno nihal, to ne pomeni, da je bil potrošnik zaveden. Treba je upoštevati vse okoliščine primera.
Pojasnilna dolžnost banke velja tudi nasproti porokom.