sodni register - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - poslovni naslov - dovoljenje za uporabo poslovnega prostora
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje. Le v kolikor bi predlagatelj trdil, da prejšnji lastnik objekta D. subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu E., bi lahko nastopal kot upravičeni predlagatelj začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa.
Sodišče prve stopnje pod točko 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa obtoženčevo ponovitveno nevarnost ni utemeljevalo le na specialnem povratništvu, pač pa tudi na drugih subjektivnih okoliščinah kot so neurejeno okolje in razmere, v katerih živi, izrazito negativne vedenjske lastnosti ter velika mera trdne odločenosti, predrznosti, brezobzirnosti in vztrajnosti pri izvrševanju očitanih mu kaznivih dejanj.
ZFPPIPP člen 321, 400, 400/4, 400/5, 400/8-1, 400/8-2, 403, 403/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - skrajšanje preizkusnega obdobja - zmotna uporaba materialnega prava
Za presojo ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, so relevantne tiste okoliščine, ki po zakonu vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja.
V okviru materialnopravnega preizkusa odločitve o podaljšanju šest mesečnega preizkusnega obdobja (iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP) v dve letno preizkusno obdobje (iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP), pritožbeno sodišče zaključuje, da je taka sprememba preizkusnega obdobja na podlagi ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, mogoča le v primeru, če bi sodišče prve stopnje hkrati ugotovilo, da niso več izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru pa tega ni ugotovilo, pri čemer je tudi pravilno zavrnilo kot nedokazane v to smer podane trditve upnika. To pa pomeni, da so še vedno izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z določitvijo preizkusnega obdobja dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP ne bi smelo določiti preizkusnega obdobja v trajanju dveh let, pač pa manj kot dve leti.
Toženka, ki ji je bila tožba vročena v odgovor s fikcijo vročitve (dne 21.11.2019) in z vsemi ustreznimi opozorili, na tožbo v roku 30 dni ni odgovorila. Toženkina pasivnost je v tem, da na tožbo ni odgovorila in da zato štejejo za resnične tožbene trditve, če ne nasprotujejo predloženim dokazom.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 68/4-3, 69, 69/6-1, 69/6-2, 73, 73/1, 81, 81/1, 82. ZPP člen 325, 366.
sklep o preizkusu terjatev - verjetno izkazane terjatve - vsebina prijave terjatve - dopolnilni sklep - upniški odbor - imenovanje članov upniškega odbora - razrešitev članov upniškega odbora
Zakon sodišču v 1. točki šestega odstavka 69. člena nalaga, da v sklepu o preizkusu terjatev odloči tudi, katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Če tega ne stori tedaj (ker je to zakonsko obveznost očitno prezrlo) pa to še ne pomeni, da take odločitve sodišče ne bi moglo sprejeti kasneje. Striktna razlaga 1. točke šestega odstavka 69. člena ZFPPIPP, za katero se zavzema pritožnica, bi namreč blokirala možnost razrešitve že imenovanih članov upniškega odbora in izvolitev novih po volji upnikov, kar je njihova zakonska pravica. Da bi torej prvostopenjsko sodišče lahko presodilo, ali je upnik A. d. o. o., ki je dne 15. 7. 2020 vložil predlog za razrešitev in imenovanje (pravilno izvolitev) novih članov upniškega odbora, za vložitev predloga procesno legitimiran oziroma ali ima glasovalno pravico in s tem omogočilo pravico upnikom za oblikovanje upniškega odbora, je po presoji pritožbenega sodišča smiselna uporaba določbe 325. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ta omogoča izdajo dopolnilnega sklepa v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma v stečajnem postopku o pravno relevantnih vprašanjih, potrebnih za uspešno izvedbo postopka.
Za potrebe tega spora pritožbeno sodišče ne more slediti očitku pritožnika o delodajalčevem nespoštovanju priznanih stvarnih razbremenitev. Za delodajalca je namreč določena (načelna) obveznost delovnemu invalidu zagotoviti ustrezno delo, skladno z dokončno odločbo izdano v invalidskem postopku. Ker so invalidi varovana kategorija, samo zaradi svoje invalidnosti, dela ne morejo izgubiti. Če delodajalec ustreznega dela nima, mora delavca razporediti na čakanje na delo, dokler mu ne zagotovi ustreznega dela oziroma mu ob zakonskih pogojih odpove pogodbo o zaposlitvi.
sodni register - prenehanje družbe (d.o.o.) - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poravnane obveznosti - obveznosti do delavcev - ugovor delavca - stroški postopka
Če se v ugovornem postopku pred registrskim sodiščem izkaže, da družba v trenutku odločitve družbenikov na skupščini, da preneha po skrajšanem postopku, še ni imela poplačanih vseh obveznosti in urejenih vseh razmerij do delavcev, zaradi česar bi bili upniki lahko oškodovani, sklep o prenehanju po skrajšanem postopku registrsko sodišče razveljavi.
Kljub temu, da subjekt vpisa s pritožbo ni uspel, mu pritožbeno sodišče v tem postopku ni naložilo plačila stroškov, ki so nastali udeleženki postopka. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 18. člena ZSReg, po kateri vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.
ZZVZZ člen 44a.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Sodišče prve stopnje je v sodno izvedenskem mnenju imelo dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je v predmetni zadevi podan dejanski stan iz 44.a člena ZZVZZ ter Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ). Pravilno ugotavlja, da sta izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja iz 44. a člena ZZVZZ, ker so bile v Sloveniji izčrpane možnosti prvega kontrolnega pregleda s spremljajočimi fizioterapijami, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje stanja oz. preprečitev nadaljnjega slabšanja.
nadaljnji izvršilni stroški - priglasitev in odmera stroškov izvršitelja - odvetniški stroški - nagrada za posvet s stranko
Upnik je v zahtevi z dne 5. 3. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je stanje zadeve: da je bila za 16. 12. 2019 razpisana in opravljena prva javna dražba za del zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna, da je izvršitelj na upnikov predlog določil opravo druge javne dražbe, ki je bila skoraj v celoti uspešna, da so bile prodane vse premičnine, razen enega stroja. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00039886
ZZ člen 51, 51/1, 54, 54/1. ZGD-1 člen 590, 590/2, 590/2-1, 591, 591/3, 598, 618, 618/2, 639. ZPP člen 343, 343/4.
občinski zavod - pripojitev javnega zavoda - izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve - izbris zavoda iz sodnega registra - osnovna šola - pravna praznina - smiselna uporaba ZGD-1 - združitev družb - soglasje k pripojitvi - pravna narava zavoda - vpis pripojitve v sodni register - pravne posledice vpisa pripojitve - prehod premoženja - prevzeta družba - prenehanje družbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - pravni interes za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba - ravnatelj osnovne šole - prenehanje mandata
ZZ ne ureja načina izvedbe statusnega preoblikovanja niti glede pogojev niti glede postopka. Gre za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo temeljnih pravil o enakih vrstah materialnih statusnih preoblikovanj, ki so urejena v ZGD-1, kot edinem predpisu, ki to materijo ureja.
Glede na pravno naravo zavoda so v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo (639. člen ZGD-1).
V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe. Zato tudi ni smiselno uporabljiva določba 1. točke drugega odstavka 590. člena ZGD-1.
Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.
Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo (tako določa tudi ZZ v 54. členu). Pravne posledice pripojitve so tako kompleksne in daljnosežne, da praktično onemogočajo morebitno vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma stanja, ki je obstajalo pred vpisom pripojitve v sodni register.
ZSReg člen 31, 31/2, 31/3. ZGD-1 člen 481, 482, 502, 502/2, 502/5. ZD člen 162, 214. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 46, 51.
sodni register - predlog za vpis spremembe v sodni register - smrt družbenika - sprememba družbenikov zaradi smrti - dedovanje poslovnega deleža - zmanjšanje osnovnega kapitala - sprememba poslovnega deleža - sprememba zastopnika
Registrsko sodišče bi moralo izpeljati postopek v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZSReg. To pomeni, da bi moralo pozvati dediče, da v roku osmih dni vložijo morebitne ugovore zoper predlagani vpis. Če ugovor v roku osmih dni ni vložen, se domneva, da subjekt vpisa oziroma tretje osebe katerih pravice bi bile lahko prizadete, z vpisom soglašajo.
Dedovanje premoženja v gospodarskih družbah je snov, ki je razpeta med dve področji, med katerima lahko pride tudi do različnih rešitev istega vprašanja. Po eni strani gre za dednopravno ureditev, po drugi pa za ureditev gospodarskih družb. V takih primerih je treba ugotavljati, na katerem od obeh področij je težišče obravnavanega problema in ali bi bilo z rešitvijo prizadeto kakšno temeljno načelo dednega ali podjetniškega prava.
Sklep o dedovanju pomeni le, da so bili za dediče z ugotovitvenim pravnomočnim sklepom o dedovanju za dediče razglašeni dediči zapustnika.
Materialnopravna podlaga, ki bi jo registrsko sodišče moralo uporabiti v konkretnem primeru je drugi odstavek 502. člena ZGD-1. S smrtjo družbenika je namreč nastala podobna situacija kot pri izstopu družbenika iz družbe. Pokojni družbenik in drugi družbenik pa sta se namreč v osmem členu Družbene pogodbe dogovorila, da se v primeru smrti družbenika, dedičem izplača v zakonskem roku tržna vrednost njegovega deleža, razen v primeru drugačnega sporazuma med dediči in preostalim družbenikom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039611
KZ-1 člen 61, 62, 62/2.. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - rok za preklic pogojne obsodbe
Preklic pogojne/podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - potek rokov.
ZPP člen 339, 339/1, 343, 343/2. ZZUSUDJZ člen 3, 4.
pritožba - dopolnitev pritožbe - vezanost na trditveno podlago - pravočasnost dopolnitve pritožbe - trditvena podlaga - epidemija - nujne zadeve - tek pritožbenega roka v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - vročitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera je treba upoštevati, da je v zvezi z obvladovanjem širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV2 (COVID-19) bil sprejet Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS -CoV2-(COVID -19) (Uradni list RS št. 36/20 in nadaljnji) (v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je veljal in se uporabljal od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020. V II. poglavju ZZUSUDJZ so določeni ukrepi v sodnih zadevah in v 3. členu z naslovom (tek rokov) je opredeljeno: 1) Roki za uveljavljaje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. 2) Roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. 3) Rok za vložitev ustavne pritožbe ne teče. V 4.členu ZZUSUDJZ so opredeljene nujne sodne zadeve. Nujne zadeve so opredeljene v 83. členu Zakona o sodiščih (ZS) in med nujne zadeve ne sodi obravnavana, vendar je sodišče skladno z določbo 4.a. člena ZZUSUDJZ smelo sodbo vročiti. Glede na določbo 2 .člena ZZUSUDJZ 30 dnevni rok rok za pritožbo ni pričel teči, temveč je ta začel teči 1. 6. 2020. Tožena stranka je pritožbo vložila 12. 6. 2020. Pritožba je pravočasna. Dopolnitev pritožbe je tožena stranka vložila 17. 9. 2020. Dopolnitev pritožbe je prepozna.
Ker sodišče prve stopnje ni odločalo mimo trditvene podlage strank, ni kršilo razpravnega načela, ki velja v pravdnem postopku in ni storilo očitane bistvene kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Ker se izpodbijana sodba da preizkusiti, ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00039511
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2, 2/1, 7. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
lastninjenje - družbena lastnina - družbeno premoženje - pravica uporabe - uporaba zemljišča - imetnik pravice uporabe - pravni prednik - investitor gradnje - dovoljenje za gradnjo - pravica graditi - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - financiranje gradnje - prenos pravice uporabe - pisna pogodba - dokazno breme - pridobitev pravice uporabe - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - stroškovna odločitev - uporaba odvetniške tarife - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi
Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v številnih predhodnih istovrstnih postopkih, stališče pa je potrdilo tudi Vrhovno sodišče, odločbi, izdani posameznim investitorjem, o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje na mestnem zemljišču v družbeni lastnini, ki ju je izdal organ toženkine pravne prednice, vsebujeta tudi pravico graditi, ta pa vsebuje pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pojasnilo, da zakonitega zastopnika toženke ni zaslišalo, ker se kljub vabilom ni udeležil naroka za glavno obravnavo in svojega izostanka ni opravičil. Upoštevaje navedbe obeh pravdnih strank je sodišče prve stopnje namreč pravilno vabilo na zaslišanje pričo, bivšega direktorja tožnice, in direktorja toženke, saj sta se glede spornega posla in plačil dogovarjala onadva. Povedano drugače, sedanjega zakonitega zastopnika tožnice ni vabilo, ker mu sporna dejstva (neposredno) niso znana.
nadaljnji izvršilni stroški - nagrada predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V odsotnosti specialne ureditve nagrade za predlog za nadaljevanje postopka je ta v konkretnem primeru še vedno najbližji predlogu, s katerim se je uvajal izvršilni postopek oziroma začela izvršba na dodatno sredstvo, za kar je potrebno predlog obračunati po 1. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife.
preizkus po uradni dolžnosti - begosumnost - sklep o priporu - ponovitvena nevarnost
Pravno zmotno je zagovornikovo stališče, da procesni zakon v konkretnem primeru, ko je bilo s sklepom ugotovljeno, da pri obtožencu obstajata priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, dopušča milejši ukrep javljanja na policijski postaji.
dogovor o pristojnosti - krajevno pristojno sodišče - ugovor krajevne pristojnosti
Upnik zase v pritožbi ne navaja, da bi ravnal tako, kot določa ZIZ. Tudi iz predloga za izvršbo ne izhaja, da bi se skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti. Enako ne navaja za dolžnika, da bi v ugovoru uveljavljal dogovorjeno pristojnost.
Časovna oddaljenost od kaznivega dejanja je kot olajševalna okoliščina smiselna, ko vpliva na težo dejanja glede posledic, ki jih storilec, bodisi odpravi sam ali jih vsaj ublaži ali ko posledice po določenem obdobju same izzvenijo.