pogodba o izobraževanju - načelo sorazmernosti - ničnost
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, bi bila tožena stranka 8,5-kratno zavezana, kar je nesorazmerno in predstavlja tudi kršitev ustavne pravice do proste izbire zaposlitve glede na 49. člen Ustave RS, posledično pa je tak sporazum tudi po oceni pritožbenega sodišča ničen.
Ali je tretji nasprotni udeleženec, ki mu je sodišče sporno parcelo dodelilo, zainteresiran za kmetijsko obdelavo ali za spremembo parcele v stavbno zemljišče in prodajo te, je nebistveno in na odločitev sodišča ne more vplivati.
spor majhne vrednosti - prepozna pripravljalna vloga
Na sodišče dne 13. 3. 2020 vložena vloga toženca, datirana z dne 13. 3. 2020, je vložena po izteku 8-dnevnega roka in je zato prepozna in ni upoštevna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00040331
ZKP člen 4, 4/1, 4/4, 4/5, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/2, 148/4, 157, 157/4. URS člen 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5.
pravni pouk ob odvzemu prostosti - pravni pouk osumljencu - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - jezik, ki ga obdolženec razume - razlaga standarda takoj - zaseg predmetov v predkazenskem postopku
Pritožnik napačno razlaga pomen besede "takoj". Pravice, o katerih mora biti oseba, ki ji je vzeta prostost, poučena po 4. členu ZKP, se v veliki meri prekrivajo s pravicami, obseženimi v 19. členu Ustave in v 5. členu EKČP, ki glede časa, v katerem mora priti do pouka, prav tako uporabljata besedo "takoj". Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je besedo "takoj" treba razlagati v luči celotnih okoliščin posameznega primera; obvestilo o razlogih za pripor, dano v nekaj urah, je časovno ustrezno (Fox, Campbell and Hartley v. the United Kingdom, tč. 40 in 42; Murray v. the United Kingdom[GC], tč. 72). Iz Komentarja Ustave izhaja, da se v skladu s prakso ESČP pojem "takoj" iz tretjega odstavka 5. člena EKČP razlaga v smislu razumnega kratkega roka, pri čemer ESČP najdaljšega takega roka ni opredelilo, je pa kazuistično nakazalo, kaj ni sprejemljivo.
Pritožnik navaja, da sam prikaz besedila ni zadosten, saj policist ne razume, kaj mu je odvrnila oseba v smislu pomoči najti odvetnika, kot to predpisuje četrti odstavek 157. člena ZKP, niti ne more razčistiti okoliščin glede brezplačne dodelitve zagovornika. Po naravi stvari je sicer res, da ni mogoča ustrezna komunikacija med osebama, ki govorita različne jezike, vendar tudi glede tega velja, da je presojo o pravilnosti ravnanja treba povezati s pomenom besede "takoj", torej, ali je bila ta ovira odstranjena v razumnem času.
Pri zasegu predmetov s strani policije gre za preiskovalno dejanje, za katero zakon ne predvideva posebnih pravnih poukov, niti pisne odredbe. Policisti so ravnali po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri čemer so že na podlagi samega zakona imeli pooblastilo za zaseg predmetov, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku. Glede na to, da zakon za takšen zaseg ne predvideva posebnih obličnosti, tudi ni potrebno, da bi bil ob zasegu navzoč tolmač, ki bi obdolžencu zagotovil prevajanje v jezik, ki ga razume.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - kontradiktornost postopka - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - predhodno vprašanje - pravnomočno razsojena stvar
Sodišče prve stopnje je izvedlo kontradiktoren postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe tako, da je dolžniku poslalo predlog v odgovor. Navedeno ravnanje sodišča prve stopnje samo po sebi ni bilo nepravilno.
Upnik je v zahtevi z dne 9. 1. 2020 navedel več, kot le priglasil stroške s kratkim dopisom. Obrazložil je celotno dejansko stanje zadeve: da je bil izveden rubež, da je predlagal ponovni rubež, da je bil tudi ta izveden, vendar neuspešno, ker izvršitelj ni našel rubljivih premičnin, razen že zarubljenih, da je bila opravljena prva javna dražba že zarubljenih premičnin, ki je bila neuspešna. Zato je konkretno vlogo upnika mogoče opredeliti kot obrazloženi dopis po 3. točki tar. št. 39 OT, kolikor je sodišče prve stopnje priznalo.
V nasprotju s pritožnikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo potencirano ponovitveno nevarnost uspešno obrazložilo pod točko 4 izpodbijanega sklepa. Tu ni le izhajalo iz okoliščine, da je obtoženec brez zaposlitve in premoženja, ampak je predvsem izpostavilo obsojenčevo specialno povratništvo, saj je bil v preteklosti že šestnajstkrat pravnomočno obsojen zaradi različnih kaznivih dejanj, nahaja se še v dveh kazenskih postopkih, vse doslej prestane kazni zapora, pa ga niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj.
ZZ člen 51, 54. ZPP člen 343, 343/4. ZGD-1 člen 589, 591, 591/3, 598, 639.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve - izbris zavoda iz sodnega registra - pripojitev javnega zavoda - osnovna šola - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - dopustnost pritožbe - statusno preoblikovanje - soglasje k pripojitvi - konvalidacija - pravna praznina - pravna narava zavoda - prehod premoženja - prevzeta družba - prenehanje družbe - ravnatelj osnovne šole - prenehanje mandata - vzpostavitev prejšnjega stanja
Sklep registrskega sodišča zgolj zato, ker je bil izdan v času sodnih počitnic, ni nezakonit. Vročitev sklepa v tem času vpliva le na začetek teka pritožbenega roka.
Po presoji pritožbenega sodišča so glede na pravno naravo zavoda v danem primeru smiselno uporabljive določbe ZGD-1 o združitvah osebnih družb, za katere pa se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o združitvah, pri katerih so udeležene družbe z omejeno odgovornostjo, in določbe, ki se nanašajo na združitev družb z omejeno odgovornostjo.
V primeru združitve zavodov ni mogoče smiselno uporabiti določb ZGD-1 o sestavi pogodbe in poročil o pripojitvi, saj namen sestave le-teh ni v skladu z bistvenimi značilnostmi zavodov. Zavodi so pravne osebe, ki jih tvorijo osebe (zaposleni) in stvari, pri čemer osebe nimajo korporacijskih pravic do te pravne osebe.
Položaja in pristojnosti ravnatelja in sveta zavoda ni mogoče enostavno enačiti s položajem in pristojnostmi poslovodstva gospodarskih družb in nadzornega sveta.
Je pa v primeru združitev zavodov smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, po kateri z vpisom pripojitve v register premoženje prevzetih družb preide skupaj z njihovimi obveznostmi na prevzemno družbo, prevzete družbe pa prenehajo.
motenje posesti - zadnja mirna posest - lastninska pravica - pravica do posesti
V tovrstnih pravdah je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
ZFPPIPP člen 321, 400, 400/4, 400/5, 400/8-1, 400/8-2, 403, 403/2.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju - skrajšanje preizkusnega obdobja - zmotna uporaba materialnega prava
Za presojo ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, so relevantne tiste okoliščine, ki po zakonu vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja.
V okviru materialnopravnega preizkusa odločitve o podaljšanju šest mesečnega preizkusnega obdobja (iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP) v dve letno preizkusno obdobje (iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP), pritožbeno sodišče zaključuje, da je taka sprememba preizkusnega obdobja na podlagi ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, mogoča le v primeru, če bi sodišče prve stopnje hkrati ugotovilo, da niso več izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru pa tega ni ugotovilo, pri čemer je tudi pravilno zavrnilo kot nedokazane v to smer podane trditve upnika. To pa pomeni, da so še vedno izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z določitvijo preizkusnega obdobja dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP ne bi smelo določiti preizkusnega obdobja v trajanju dveh let, pač pa manj kot dve leti.
Časovna oddaljenost od kaznivega dejanja je kot olajševalna okoliščina smiselna, ko vpliva na težo dejanja glede posledic, ki jih storilec, bodisi odpravi sam ali jih vsaj ublaži ali ko posledice po določenem obdobju same izzvenijo.
OZ člen 334, 929, 929/4, 932, 934, 984, 984/1, 984/2.
zavarovalna pogodba - pogodba o življenjskem zavarovanju - zahtevek za razveljavitev pogodbe - razveljavitev zavarovalne pogodbe - zavarovanje na tuj račun - namerno zamolčanje ali posredovanje napačnih podatkov - kršitev sodelovalne dolžnosti - kršitev prijavne dolžnosti - domneva pravnega interesa pri oblikovalni tožbi - upravičenec do zavarovalnine - beneficiar - pasivna legitimacija - nastop zavarovalnega primera - ugovori zavarovalnice - smrt pogodbene stranke - plačilo zavarovalnine - alkoholizem
Smrt pogodbene stranke lahko vpliva na obstoj obveznosti iz pogodbe (334. člen OZ), ne pa na obstoj pogodbe. Nenazadnje v nasprotnem primeru beneficiar ne bi imel pravice zahtevati njene izpolnitve.
Pogodba o življenjskem zavarovanju se od drugih razlikuje v tem, da ima po smrti sklenitelja zavarovanja zahtevke do zavarovalnice le beneficiar (drugi odstavek 984. člena OZ). Zavarovalna vsota tudi ni predmet dedovanja (prvi odstavek 984. člena OZ). V primeru negotovosti, ali bo beneficiar kljub zavarovalčevi kršitvi sodelovalne dolžnosti iz 932. člena OZ uveljavil zahtevo za izpolnitev pogodbe, mora biti zavarovalnici dana možnost, da zavaruje svoj pravni položaj. Upoštevaje določbe 932. člena OZ lahko to stori le s tožbo za razveljavitev pogodbe.
Ker je priča izpovedala o dejstvih, ki jih je zaznala iz osebnega stika s pokojno, ni utemeljen pritožbeni očitek o kršitvi pravil o molčečnosti izvedenca. Tudi njena predhodna seznanitev s procesnim gradivom ni ovira, da ne bi o pomembnih dejstvih izpovedal kot priča.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 591, 591/3, 598. ZSReg člen 20, 20/2, 31, 31/2. ZPP člen 343, 343/4.
sodni register - pripojitev družbe - vpis pripojitve prevzete družbe k prevzemni družbi - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZGD-1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register in ne šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu pripojitve. Vpis pripojitve ima torej konstitutiven učinek.
Iz navedenega izhaja, da vzpostavitev prejšnjega, pred izdajo izpodbijanega sklepa obstoječega registrskega stanja, ni mogoča.
preizkus po uradni dolžnosti - begosumnost - sklep o priporu - ponovitvena nevarnost
Pravno zmotno je zagovornikovo stališče, da procesni zakon v konkretnem primeru, ko je bilo s sklepom ugotovljeno, da pri obtožencu obstajata priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, dopušča milejši ukrep javljanja na policijski postaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00039511
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2, 2/1, 7. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
lastninjenje - družbena lastnina - družbeno premoženje - pravica uporabe - uporaba zemljišča - imetnik pravice uporabe - pravni prednik - investitor gradnje - dovoljenje za gradnjo - pravica graditi - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - financiranje gradnje - prenos pravice uporabe - pisna pogodba - dokazno breme - pridobitev pravice uporabe - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - stroškovna odločitev - uporaba odvetniške tarife - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi
Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v številnih predhodnih istovrstnih postopkih, stališče pa je potrdilo tudi Vrhovno sodišče, odločbi, izdani posameznim investitorjem, o podelitvi zemljišča za gradnjo in gradbeno dovoljenje na mestnem zemljišču v družbeni lastnini, ki ju je izdal organ toženkine pravne prednice, vsebujeta tudi pravico graditi, ta pa vsebuje pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pojasnilo, da zakonitega zastopnika toženke ni zaslišalo, ker se kljub vabilom ni udeležil naroka za glavno obravnavo in svojega izostanka ni opravičil. Upoštevaje navedbe obeh pravdnih strank je sodišče prve stopnje namreč pravilno vabilo na zaslišanje pričo, bivšega direktorja tožnice, in direktorja toženke, saj sta se glede spornega posla in plačil dogovarjala onadva. Povedano drugače, sedanjega zakonitega zastopnika tožnice ni vabilo, ker mu sporna dejstva (neposredno) niso znana.
dogovor o pristojnosti - krajevno pristojno sodišče - ugovor krajevne pristojnosti
Upnik zase v pritožbi ne navaja, da bi ravnal tako, kot določa ZIZ. Tudi iz predloga za izvršbo ne izhaja, da bi se skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti. Enako ne navaja za dolžnika, da bi v ugovoru uveljavljal dogovorjeno pristojnost.
sodni register - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - poslovni naslov - dovoljenje za uporabo poslovnega prostora
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje. Le v kolikor bi predlagatelj trdil, da prejšnji lastnik objekta D. subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu E., bi lahko nastopal kot upravičeni predlagatelj začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa.
ZVEtL-1 člen 3, 24, 29, 29/1, 32, 32/1. ZNP člen 37. ZPP člen 337, 337/1, 355, 355/1.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - neobvezna izvedba naroka - odločanje na podlagi verjetnosti - posebni skupni del - splošni skupni del
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da navedeni posamezni del obstaja, niti da je bila lastninska pravica glede tega posameznega dela (kot tudi ostalih) že vpisana v zemljiški knjigi. Šlo je torej za ti. nedokončano etažno lastnino.