tožba na ugotovitev izključne lastnine - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - obstoj pravnega interesa - sklep Vrhovnega sodišča RS - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - dejanska etažna lastnina - združitev pravd v skupno obravnavanje - načelo samostojnosti - ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov - nujno sosporništvo in združitev pravd - privolitev novega toženca - oblikovanje tožbenega zahtevka - tožena stranka - solastništvo nepremičnine - solastninska skupnost - naknadno sosporništvo na pasivni strani - enotno in nujno sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Da tožnica ima pravni interes za v tem postopku uveljavljani ugotovitveni tožbeni zahtevek in zakaj je temu tako, je obrazložilo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 137/2019.
Tožnica v tem postopku ne zahteva delitve solastne nepremičnine, o čemer že teče postopek, ki je prekinjen, pač pa želi, da sodišče ugotovi, da je izključna lastnica stanovanja, ki ga zaseda. Gre za klasičen lastninski spor in je za odločanje o njem glede na označeno vrednost spornega predmeta pristojno okrožno sodišče.
Z združitvijo pravd ne pride tudi do združitve dveh ločeno postavljenih tožbenih zahtevkov, saj v skupno obravnavanje združene pravde ohranijo samostojnost, zato je treba vsak tožbeni zahtevek obravnavati posebej, razen če je poleg predpostavk iz prvega odstavka 191. člena ZPP za sosporništvo, podan tudi pogoj privolitve novega toženca iz drugega odstavka 191. člena ZPP. Drugo in tretje tožena stranka v razširitev tožbe zoper njiju nista privolili, torej se v tej pravdi še tudi po združitvi zadev v skupno obravnavanje obravnavata dva tožbena zahtevka, čeprav sta identična.
Cilj, ki ga tožnica zasleduje s tožbama, je ugotovitev, da je izključna lastnica točno določenega dela nepremičnine, čeprav je v zemljiški knjigi (tako kot toženci) vknjižena kot solastnica nepremičnine. Uveljavlja, da je v zemljiški knjigi vknjižena solastnina navidezna, saj v resnici na predmetni nepremičnini nima več oseb (so)lastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (65. člen SPZ), pač pa je v nepremičnini več lastninsko samostojnih enot, kar ustreza pojmu etažne lastnine iz 105. člena SPZ. V primeru spora zemljiškoknjižnih solastnikov o tem, ali gre v resnici za solastninsko skupnost ali za etažno lastnino, se spor lahko reši le za vse enako. Gre za enotne sospornike (196. člen ZPP), saj je po naravi opisanega pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse. Ker vsi toženci osporavajo tožnici, da je dejansko etažna lastnica dela nepremičnine oziroma vztrajajo, da gre za solastninsko skupnost, morajo biti toženi vsi skupaj. Tožnica pa je vložila dve ločeni tožbi najprej zoper eno solastnico, nato pa še zoper druga dva solastnika. Če sodišče združi pravde, ne da bi bila podana predpostavka za nastanek naknadnega sosporništva, to je privolitev toženca, zoper katerega je bila kasneje vložena tožba, s tem ne nastane sosporništvo. Z ločenima tožbama tožnica ni tožila prave stranke.
Tožbeni zahtevek mora poleg določne opredelitve posameznega dela stavbe v izključni lastnini vsebovati tudi opredelitev solastniškega dela na skupnih delih stavbe in pripadajočem zemljišču, saj lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00039938
URS člen 155. SZ-1 člen 9, 25, 25/2, 60, 60/1. ZIZ člen 58, 58/4, 76, 239. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 4, 4/1.
zavarovanje - zavarovanje z začasno odredbo - začasna odredba - pogodba o opravljanju upravniških storitev - upravljanje večstanovanjske stavbe - redno upravljanje nepremičnine - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - odpovedni rok - začetek teka odpovednega roka - razveljavitev začasne odredbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - neprava retroakrivnost - sklep o ugovoru - ustavitev izvršbe
Pravilnik ni bil sprejet z učinkom za nazaj temveč z učinkom za naprej.
Določba drugega odstavka 4. člena Pravilnika, ki določa, da mora eden od lastnikov, ki ga pooblastijo ostali lastniki, upravniku poleg same odpovedi s priporočeno pošto vročiti tudi sklep o odstopu od pogodbe o upravljanju iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika ter da odpovedni rok začne teči z dnem vročitve sklepa, ni v nasprotju z določbo 60. člena SZ-1, saj le natančneje določa, kaj morajo etažni lastniki vročiti upravniku poleg same odpovedi pogodbe o upravljanju, da je ta pravno veljavna in da torej odpovedni rok začne teči.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-20, 59, 60, 60/1.. ZDavP-2-UPB4 člen 65.
obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo prispevkov - odločanje o priporu
Tožnikovo stališče, da odmera prispevkov ni zakonita, ker bi moral biti zavarovan po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ se zavarujejo priporniki, ki niso zavarovanci iz drugega naslova do trenutka nastopa pripora. Ob pravilni dejanski ugotovitvi, da je bil tožnik ob nastopu pripora po podatkih Registra ZZZS zavarovan po 20. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ga zavod za izvrševanje kazenskih sankcij tedaj ni bil dolžan v zavarovanje prijaviti po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ.
Pritožba pravilno opozarja, da sta tožnika v pravdi za plačilo odškodnine nastopala kot navadna (in ne kot enotna) sospornika. Vsak tožnik je zoper toženca kot solidarna dolžnika glavne obveznosti uveljavljal samostojni tožbeni zahtevek. Vsak sospornik pa je v pravdi samostojna stranka (195. člen ZPP).
Če sosporniki, ki so stroškovni zavezanci, niso solidarno zavezani za plačilo stroškov, kot je primer v obravnavani zadevi, krijejo stroške po enakih delih, razen če je med njimi precejšnja razlika glede njihovega deleža pri posameznem predmetu. V takem primeru določi sodišče po tem sorazmerju, kolikšen delež stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov (drugi odstavek 161. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039282
ZPP člen 351, 351/2. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 2, 2-7, 98, 98/2, 101. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - vračilo koristi - pogodba o sofinanciranju - gospodarska pogodba - postopek javnega naročila - oddaja javnega naročila - kršitev pravil javnega naročanja - kršitev pogodbe - nepravilnosti - finančni popravek - revizijsko poročilo - škodljiv vpliv na proračunska sredstva - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - zaščita finančnih interesov EU - Evropska komisija - regresna pravica - pravna posledica neobjave - objava popravka - ekonomsko najugodnejša ponudba - izbor ponudnikov - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - povprečno skrben gospodar
Napačno je stališče prvega sodišča, da opustitev objave popravka napake v obvestilu o oddaji javnega naročila v glasilu EU ne more pomeniti kršitve pogodbe o sofinanciranju, ker gre za dejanje pred sklenitvijo pogodbe. S podpisom pogodbe je toženka prevzela tudi riziko morebitnih šele po sklenitvi pogodbe ugotovljenih nepravilnosti v postopku izbire izvajalca, skupaj z vsemi finančnimi posledicami. Tožnica ni bila dolžna, da bi pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju preverjala zakonitost ravnanja toženke v postopku javnega naročanja. Tožničini postopki kontrole v času izvrševanja pogodbe, v katerih tožnica ni ugotovila nepravilnosti, ne izključujejo naknadnih zahtevkov zaradi nepravilnosti, ki jih je v revizijskem postopku ugotovila EK.
V zvezi z odmero nadomestila za invalidnost je pravna podlaga podana v 85. členu ZPIZ-2. ZPIZ-1 za rešitev sporne zadeve ni relevanten, saj je bila tožnica šele s sodbo z dne 5. 7. 2017 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile s tem v zvezi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja za čas od 22. 4. 2015 dalje. Tožnici so bile tako pravice priznane po določbah ZPIZ-2, ne pa po določbah ZPIZ-1. Torej tudi o sami pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno odločati po določbah ZPIZ‑2.
ZPIZ-2 člen 145.. ZDavP-2 člen 353.. ZSDP-1 člen 10, 43, 43/1.
starševsko nadomestilo
Za drugačno interpretacijo jasne zakonske določbe 43. člena ZSDP-1, kateri mesec šteti kot zadnji mesec in od tako določenega meseca oblikovati osnovo, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust, ni utemeljenega razloga.
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Tožnica se v pritožbi sklicuje na to, da je tožena stranka v računovodstvu na delovnem mestu referenta zaposlila novo delavko, namesto da bi vsaj to delovno mesto ponudila tožnici, vendar so njene pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene. Zlasti zato, ker po določbah ZDR-1 delodajalec v primeru odpovedi iz poslovnega razloga nima več obveznosti preverjanja možnosti zaposlitve delavca na drugih delih niti obveznosti ponudbe druge zaposlitve delavcu, če ta možnost obstaja, tako kot je bilo to določeno v prej veljavnem zakonu, to je v ZDR.
rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožnik zmotno tolmači, da mora sodišče tožbo obravnavati po vsebini, če je delodajalec z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnil znake kaznivega dejanja, in da bi moralo pri Vrhovnem državnem tožilstvu preveriti, ali je tožnik podal vlogo (ovadbo) v zvezi s sumom ponarejanja listin pri toženi stranki. Gre za ločena postopka in bi se kvečjemu lahko na listine in postopek, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, skliceval v postopku individualnega delovnega spora, tožnik pa bi moral tožbo vložiti v skladu s pravnim poukom, ki ga je dobil od delodajalca v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma v skladu z 200. členom ZDR-1. Ker tožbe ni vložil v roku, kot je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - predhodni preizkus tožbe - prorogacija pristojnosti - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - plačilo uporabnine - denarni zahtevek
Okrožno sodišče v Novem mestu se ob predhodnem preizkusu spremenjene tožbe ni izreklo za nepristojno. Toženec ugovora nepristojnosti v odgovoru na spremenjeno tožbo ni podal. Okrožno sodišče v Novem mestu se je torej prepozno in s tem nepravilno izreklo za stvarno nepristojno.
postavitev kolizijskega skrbnika - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - navzkrižje interesov - presoja vseh okoliščin - tehtanje okoliščin - obstoj dejstva
Center za socialno delo ali sodišče imenuje varovancu kolizijskega skrbnika, če so si koristi varovanca in njegovega skrbnika v navzkrižju. V krog skrbnikov za posebni primer sodi tudi kolizijski skrbnik.
Naloga začasnega skrbnika je ščititi pravice in koristi varovanca, ga zastopati v pravnem prometu in v postopkih pred državnimi organi ter nosilci javnih pooblastil, skrbeti za premoženjske pravice varovanca ter opravljati varovančevo premoženje in finančna sredstva. Vse razloge, ki jih je sodišče prve stopnje uvrstilo v okvir kazalcev, ki naj bi kazali na navzkrižje interesov med začasnim skrbnikom in varovancem, je moč uvrstiti pod prej zapisane obveznosti skrbnika. Tudi dejstvo, da naj bi imel začasni skrbni skupaj s svojo ženo in predlagateljem ter še nekaterimi drugimi osebami skupno lastnino na nepremičnini, samo po sebi ni nikakršen pokazatelj navzkrižja interesov.
izločitev dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - tajno opazovanje in sledenje
Ker so torej v obravnavani zadevi podlago za izpolnjenost utemeljenih razlogov za sum ob odreditvi hišne preiskave, poleg anonimne prijave neimenovane osebe, predstavljali tudi drugi podatki in ugotovitve (gre za pridobljene podatke o obdolženčevem prebivališču, ugotovitve policistov ob opravljanju ogleda lokacije, ki so se nanašale na vonj po konoplji iz obdolženčevega stanovanja, ugotovitve o osebah, ki so zahajale k obdolžencu predvsem v večernem času in se v stanovanju zadržale le kratek čas ter ugotovitve pri opravljanju kontrole parkirnega prostora, kjer se je vršila prodaja droge), je bila kakršnakoli dodatna predložitev spoznavnih virov povsem odveč.
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, so policisti v skladu s pooblastili iz 148. člena ZKP izvajali klasične policijske metode in ne tajnega opazovanja po 149.a člena ZKP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - neutemeljen odpovedni razlog
Prenos dela podjetja sam po sebi ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre za ujemanje med obravnavanim primerom in zadevo Schmit C-392/92 in da je tudi v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1, zato je odpovedni razlog v odpovedani pogodbi o zaposlitvi tožnika neutemeljen in je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že po določbi 8. alineje 90. člena ZDR-1.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - začetek kazenskega postopka - ugoditev pritožbi
Glede na fazo postopka, v kateri se je nahajala obravnavana zadeva, bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo samo vsebinsko odločitev in sicer v skladu s členom 358 ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038833
ZKP člen 451, 451/1, 468, 468/1.
zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - postopek proti mladoletnikom
XXVII. poglavje ZKP določa postopek proti mladoletnikom. Prvi odstavek 451. člena določa, da se določbe tega poglavja uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Za uporabo določb tega poglavja ni relevantna samo starost v času storitve kaznivega dejanja, temveč tudi v času sojenja, določbe, ki urejajo postopek proti mladoletnikom, se namreč uporabljajo tudi za osebo, ki je storila kaznivo dejanje kot mladoletnik, v času uvedbe postopka oziroma sojenja pa je že polnoletna, vendar mlajša od enaindvajset let (mlajši polnoletnik). Za katera kazniva dejanja, ki jih je storil kot mladoletnik, mu je dopustno soditi kot polnoletniku in kakšne kazenske sankcije se mu smejo izreči, je določeno v 92. in 93. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).1 Glede na to, da se določbe XXVII. poglavja (postopek proti mladoletnikom) lahko uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki le, če ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let, je pritožbeni senat za mladoletnike odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Državna tožilka je vložila zahtevo za opravo pripravljalnega postopka proti mladoletniku K.T., ki je rojen 1996, zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1, ko je torej napolnil že 24 let.
Taksna oprostitev je dobrota, namenjena osebam, ki brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogle plačila sodnih taks. O tem, ali oseba ta kriterij izpolnjuje, pa se lahko prepriča sodišče tudi posredno, indično, in ne presoja zgolj dohodkov, ki so zavedeni v uradnih evidencah.
ZDR-1 člen 7, 7/4. OZ člen 131, 147, 147/1, 147/2.
odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - odgovornost delavca - neposlovna odškodninska odgovornost - subjektivna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina - varstvo pred trpinčenjem - trpinčenje na delovnem mestu - šikaniranje na delovnem mestu - denarna odškodnina za duševne bolečine - razžalitev dobrega imena in časti - kršitev osebnostnih pravic - pravica do svobode izražanja - objava članka - avtorstvo - ponavljajoče se ravnanje - protipravno ravnanje - namenoma povzročena škoda - nedopusten nagib - vzrok - abstraktni dejanski stan
Po dejanskih tožbenih trditvah tožnika je prav dogajanje v zvezi z objavo članka pogojevalo zatrjevano toženkino trpinčenje tožnika na delovnem mestu. Članek je bil torej izpostavljen le kot vzrok, ki naj bi toženko vodil v zatrjevana nedopustna ravnanja. Vprašanje nagiba za nedopustno škodno ravnanje ni pravno relevantno. Brezpredmetno je zato tudi pritožbeno izpodbijanje zaključka sodišča prve stopnje, da toženka ni kršila etičnih pravil glede navajanja avtorstva tožnika (in ostalih).
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - primeren izvršilni naslov za izvršbo - način izkazovanja zapadlosti terjatve - najemno razmerje - najemna pogodba za določen čas v notarski obliki - prenehanje najema s potekom določenega časa - odpoved najemne pogodbe - pogodbena volja strank
Najemno razmerje je bilo sklenjeno za določen čas, pri čemer sta stranki podaljšali najemno razmerje z Dodatkom št. 1 v notarskem zapisu SV 361/19 do dne 30. 11. 2019. Zapadlost obveznosti s tem izhaja že iz notarskega zapisa kot izvršilnega naslova in je ni potrebno dokazovati v skladu z določilom 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, s pisno izjavo upnika ali obvestilom notarja.