delitev nepremičnine v solastnini - fizična delitev solastne nepremičnine - fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti - kmetijsko zemljišče - upravičen interes solastnika do določenega dela stvari
Iz določb SPZ izhaja, da je primarna fizična delitev stvari in si mora sodišče prizadevati za tako delitev. Prevzem zemljišča z izplačilom vrednosti solastninskega deleža drugemu solastniku po petem odstavku 70. člena SPZ pride v poštev šele, če fizična delitev parcele ne bi bila mogoča ali bi povzročila znatno zmanjšanje vrednosti stvari.
ZIZ člen 20a, 26, 26/1, 26/2. ZGD-1 člen 481, 505, 526. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 42, 42/1.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - odkupna opcija - pogojna terjatev - izkazovanje izpolnjevanja pogoja - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - negativno dejstvo - sprememba družbenika - sprememba poslovnega deleža - sprememba družbene pogodbe - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register
V primeru, ko sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (nesklenitev pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ.
Predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža je treba priložiti tudi besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom o ujemanju spremenjene družbene pogodbe s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža.
Četudi teorija in praksa menita, da zgolj v primeru spremembe družbenikov ne gre za spremembo družbene pogodbe, gre v konkretnem primeru tudi za spremembo pri poslovnih deležih, saj je bil predmet nakupne opcije le del deleža družbenika in se je s tem oblikoval nov poslovni delež, kar pa predstavlja spremembo družbene pogodbe.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1 - 1. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/3, 76, 76/3.
nepopolna pritožba - odprava pomanjkljivosti vloge - jezik postopka - podpis pritožnika - zastopanje po tuji odvetniški družbi
Sodišče prve stopnje je obdolženca pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tako v zvezi z zastopanjem, kot tudi v zvezi z razumljivostjo vloge in ga pri tem opozorilo na posledice, če ne bo ravnal v skladu s pozivom sodišča. Obdolženec je v postavljenem roku odpravil zgolj pomanjkljivosti v zvezi z zastopanjem, ko je pritožbo podpisal sam in jo vložil v svojem imenu, ni pa odpravil pomanjkljivosti glede razumljivosti njegove vloge, saj pritožbe ni prevedel v slovenski jezik.
kaznivo dejanje razžalitve - upravičeni tožilec - uradna oseba - policist kot oškodovanec
Že sama okoliščina, da je obdolženec v pisanju oškodovanca naslavljal kot policista, zapisal njegovo ime in priimek, z zatrjevanji, da je ″skorumpiran policist″, ″policijski drek″, ″pokvarjeni policaj″, ″policijska svinja″ in ″policijski komunistični gnoj″, omogoča sklepanje, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 168. člena KZ-1 in sicer, da naj bi bili kaznivi dejanji očitani obdolžencu storjeni proti uradni osebi v zvezi z opravljanjem njene službe v državnem organu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040209
OZ člen 433, 433/1, 433/2. ZPP člen 212, 339, 339/1.
pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - solidarna odgovornost prevzemnika kakšne premoženjske celote - brezplačen prenos - pogodba o prenosu - koneksnost - poslovna sredstva - premoženje družbe - opravljanje dejavnosti - vsebinska povezava terjatve s prenesenim premoženjem - nagibi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - konkretizacija procesnih kršitev - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi
O pristopu k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote je možno govoriti šele, ko gre za enkraten, pogodben, neodplačen prenos premoženja, ki predstavlja gospodarsko celoto in s katerim je upnikova terjatev povezana.
Ključna predpostavka za uporabo te določbe je prav predpostavka povezanosti med obveznostjo dolžnika ter premoženjem, ki ga je ta odtujil. Navedeno predstavlja strogo in pomembno omejitev uporabe te določbe zgolj na tiste terjatve, ki so vsebinsko povezane s prenesenim premoženjem.
Pri prenosu poslovnih sredstev gre za prenos podjetniško organiziranega premoženja, skupka premoženjskih pravic, ki so organizacijsko-ekonomsko-pravno strukturirane tako, da kot celota omogočajo opravljanje dejavnosti družbe. Gre za to, da tisti, na katerega preide premoženjska celota, lahko nadaljuje z opravljanjem dejavnosti na podlagi prenosa te gospodarske celote.
Kadar pritožba očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, mora določno navesti, katera kršitev naj bi bila storjena in kako bi kršitev lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
odškodninska odgovornost države za delo policije - protipravno ravnanje policista - zakonito ravnanje države - sorazmernost in nujnost ukrepa - upiranje tožnika - neupoštevanje odredbe policista - strokovni prijem
Do nezakonitega postopanja s strani policistov ni prišlo, saj je tožnik najprej kršil ZPrCP, v nadaljevanju pa tudi ZJRM-1. Policista sta ravnala pravilno ter skladno z ZNPPol. Prav tako sta upoštevala načelo sorazmernosti in zoper tožnika uporabila najmilejše, za obravnavani primer ustrezno prisilno sredstvo.
Skladno z 79. členom ZNPPol je uporaba sredstev za vklepanje in vezanje dovoljena, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da se bo oseba upirala ali samopoškodovala, napadla ali pobegnila, ali če je to nujno za varno izvedbo privedbe ali pridržanja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00039056
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev dovoljene hitrosti - pritožba zoper delo policista - pravica do tolmača
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni dobil napotkov, da lahko zoper delovanje policista iz PP Laško vloži pritožbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ni pristojno za odločanje o teh navedbah, saj bi moral obdolženec pritožbo na delo policistov vložiti že na PP Laško, o tem pa je pristojen odločati pritožbeni organ policije in ne sodišče. Tudi če bi bilo izkazano nekorektno postopanje oz. poslovanje policistov v zvezi s pridržanjem obdolženega, to v ničemer ne vpliva na ugotovitve, da je storilcu dokazano, da je uresničil tako objektivne kot subjektivne znake očitanih mu prekrškov in v ničemer ne zmanjšuje njegove odgovornosti za storjena prekrška.
izrek kazenskih točk - čas storitve prekrška - dvoletno obdobje
Podatke, ki izhajajo iz obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, je sodišče prve stopnje preverilo s pribavo overjenih fotokopij plačilnih nalogov, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke. Iz njih je razvidno, da so vsi plačilni nalogi bili storilcu vročeni na kraju in je njihov prejem potrdil z lastnoročnim podpisom. Iz teh plačilnih nalogov izhajajo datumi izdaje, storitve prekrška, ter pravnomočnosti, kot je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je storilec prepričan, da 3 kazenskih točk za prekršek storjen 15. 8. 2019 in 9 kazenskih točk za prekršek storjen 16. 1. 2020 ni pridobil oziroma, da je te kazenske točke resnično pridobil pred avgustom 2018.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Ker v postopku ni podanega odgovora na tožbo, je zamudno sodbo dopustno izpodbijati zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Če toženka dejanskih okoliščin ni zatrjevala v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, jih več ne more v pritožbenem postopku.
V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka se na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe, ni konkretizirano odzvala, čeprav je to možnost imela.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00045837
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 202c, 202c/2, 44, 44/3, 44/4. ZDavP-2 člen 125, 126.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - zastaranje izvršitve sankcije - zavrženje predloga - prepozen predlog
Zastaranje izvrševanja sankcije sicer ni bilo predmet odločanja z izpodbijanim sklepom. Kljub temu pa pritožbeno sodišče storilcu pojasnjuje, da je njegovo pritožbeno izraženo pričakovanje, da bo postopek ustavljen, brez realne in pravne podlage. Res je sicer, da tretji odstavek 44. člena ZP-1 določa štiriletni absolutni zastaralni rok za začetek izvrševanja, ki se šteje od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena sankcija, vendar pa četrti odstavek 44. člena ZP-1 nadalje določa, da globe, odvzema premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska in stroškov postopka, glede katerih se je izvrševanje začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka tega člena, ni dopustno več izvrševati po poteku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.
Tudi sklicevanje storilca na zastaranje izvršitve sankcije je neutemeljeno.
izjava obrambe o predlogu - predlog za podaljšanje pripora
S takšnim postopanjem, ko je sodišče o predlogu odločilo preden je iztekel rok za podajo odgovora na predlog za podaljšanje pripora, je sodišče obrambo prikrajšalo za pravico do izjave iz 16. člena ZKP. Ta kršitev, ko se obramba ni mogla vsebinsko opredeliti do navedb v predlogu, je kot utemeljeno opozarja pritožba, vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zaradi česar se pritožba utemeljeno zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039605
KZ-1 člen 251, 251/1, 254, 254/2, 254/3.. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - kaznivo dejanje ponarejanja listin - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino zato, da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da je ponarejena listina tista, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri čemer ni pomembno, ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
Navedba, da listina ne izvira od osebe, ki je v njej navedena kot izdajatelj, predstavlja razlago, kaj je ponarejena listina, zato je le-to v opisu dejanja potrebno konkretizirati. Gre za bistveni element kaznivega dejanja ponarejanja listin, ki velja tako za izvršitveno obliko ponareditve listine, kakor tudi za izvršitveno obliko uporabe ponarejene listine.
V obravnavanem primeru se obdolženima R.V. in D.V. očita, da bi naj ponarejene listine uporabila kot prave s tem, da sta dne 25. 2. 2013 v davčno inšpekcijskem postopku obnove odmere dohodnine za leto (…), na Finančni urad Ptuj, po svojem pooblaščencu R.S., predložila ponarejene fotokopije potrdil o predaji gotovine (...), z namenom dokazovanja, da sta gotovino, navedeno na potrdilih, izročila predstavniku družbe M.N. d.o.o, kar pa nista storila, saj družba M.N. d.o.o. navedene gotovine ni nikoli prejela, zaradi česar so fotokopije potrdil ponarejene. Iz takega opisa kaznivega dejanja niso razvidna dejstva in okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da izdajatelj potrdil ni tisti, ki je na njih naveden kot izdajatelj (niti ni razvidno, kdo je izdajatelj potrdil), temveč je konkretizacija očitka v celoti podana v smeri neresničnosti vsebine potrdil, kar za presojo kaznivega dejanja ponarejanja listin ni relevantno.
URS člen 22.. ZNP-1 člen 5, 5/1.. ZPP člen 82, 82/5, 84, 84/1, 339, 339/2, 339/2-8.
določitev stikov med staršem in otrokom - plačilo preživnine za otroka - postavitev začasnega zastopnika - nevročitev - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje vročitve nasprotni stranki sploh ni poskusilo opraviti. Pri tem ne gre spregledati, da je predlagateljica razpolagala s kontaktnimi podatki nasprotnega udeleženca, tako z naslovom, kot z elektronskim naslovom, saj je zaslišana na naroku pojasnila, da z nasprotnim udeležencem komunicira po elektronski pošti, vendar ga o postopku ni obvestila.
stečaj zapuščine - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - rok za plačilo predujma - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - obročno plačilo predujma - zavrženje predloga
Pritožnik je kot predlagatelj postopka predlog za začetek postopka stečaja zapuščine vložil, sodišče prve stopnje pa ga je prejelo 14. 5. 2020. Tega datuma ni mogoče spremeniti, kot predlaga pritožnik. Ne gre namreč za nek sodno določeni rok, temveč gre za dejstvo v zvezi z vložitvijo predloga.
Rok 15 dni določa tretji odstavek 233. člena ZFPPIPP, ta rok kot zakonsko določen rok pa ni podaljšljiv.
Do poteka roka mora biti plačan celoten predujem ali pa mora biti predložena odločba o oprostitvi plačila predujma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039710
ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/1-1. ZKP člen 129, 129a, 129a-1. KZ-1 člen 86, 86/4.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - zaposlitev
Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih zaposlitev.
Zgolj možnost zaposlitve oziroma obljuba zaposlitve pri delodajalcih R., s. p., oziroma pri pritožbeno navajanemu novemu potencialnemu delodajalcu T., s. p., tako ne zadosti pogoju iz 1. alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1.
Stališče zagovornice, da je tudi pri preklicu odložitve potrebno smiselno uporabiti sedmi odstavek 202.d člena ZP-1 in upoštevati okoliščine kot so osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti in okoliščine, v katerih je prekršek storjen ter oceniti, ali je sploh mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov, je zmotno.
ZD člen 210. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
izločitev iz zapuščine - darilo - preklic darila - huda nehvaležnost - pravica do izjave - zaslišanje priče - dokazna ocena - dejansko stanje
Prav je, da sodišče ob zaslišanju stranke z dodatnimi vprašanji preveri, ali stranka izpoveduje po resnici, vendar mora pri tem ostati znotraj vsebinskega okvira spora. To pomeni, da se mora omejiti na odločilna in druga pravnopomembna dejstva.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pridobitev lastninske pravice na stanovanju - obseg pripadajočega zemljišča - redna raba nepremičnine - upravni akt - načelo enakovrednosti - ugovor javnega dobra - infrastrukturni objekt - lastninjenje družbenega premoženja
Katero zemljišče je pripadajoče zemljišče, definira prvi odstavek 42. člena ZVEtL-1, ki določa, da je to tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. 1. 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi. Pravna pravila, ki omogočajo uveljavitev in (dokončno) ureditev pripadajočih zemljišč, so se izoblikovala postopoma, določbe ZVEtL oz. ZVEtL-1 pa predstavljajo sistemsko rešitev. V skladu z njimi ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnikov stavbe.
V prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 so določeni kriteriji/merila za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, med katerimi je v 2. točki navedena tudi pretekla redna raba zemljišča. Zato je zmotno stališče pritožbe, da je dejanska/pretekla redna raba zemljišča lahko kvečjemu dodatni kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju prve nasprotne udeleženke) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih (ta predstavlja zgolj enakopraven kriterij). ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
Nepremičnine so bile, tudi ob uveljavitvi ZGJS, v naravi funkcionalno zemljišče, namenjeno redni rabi stavb in ne splošni rabi. Ker so pravico uporabe na nepremičnini dejansko izvrševali etažni lastniki, jih ni mogoče uvrstiti med infrastrukturne objekte, ki so bili predmet lastninjenja po ZGJS.
odločitev o stroških postopka - taksna obveznost - načelo uspeha pravdnih strank - pravdni stroški po uspehu - postopek izterjave sodne takse
Postopek izterjave sodne takse je samostojen postopek, ki vsebinsko sicer ni del pravdnega postopka, vendar pa teče znotraj tega postopka in brez dvoma zaradi tega postopka. Stroški, nastali tožeči stranki v zvezi z njeno taksno obveznostjo, nanašajočo se na obravnavani postopek, predstavljajo zato del pravdnih stroškov. Upoštevaje navedeno okoliščina, da so stroški, ki so predmet obravnavanja izpodbijane odločitve, nastali tožeči stranki v postopku izterjave sodne takse, tovrstnim stroškom ne jemlje narave pravdnih stroškov, zaradi česar ti stroški predstavljajo del pravdnih stroškov.
Prav tako ni nobene podlage za ločevanje doseženega uspeha strank v postopku o glavni stvari in v postopku izterjave sodne takse, še posebej ob dejstvu, da je po Zakonu o sodnih taksah v postopku izterjave sodne takse vzpostavljeno neposredno razmerje med stranko kot taksnim zavezancem in državo in ne med pravdnima strankama. Temu ustrezno je odločitev o povrnitvi stroškov, nastalih v postopku izterjave takse, podvržena splošnim pravilom o povrnitvi pravdnih stroškov.