Ker tožnik ni izpovedal, da je bil pod stresom v času inventure in da je bila komunikacija tožene stranke z njim nejasna, je nasprotni zaključek sodišča prve stopnje protispisen.
ustavitev izvršbe - odtujitev poslovnega deleža - izvršba na poslovni delež družbenika
Ker po dovolitvi izvršbe ni prišlo do vpisa zaznambe sklepa o izvršbi na poslovnem deležu bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ustaviti izvršbo. Tega ni storilo v izpodbijanem sklepu niti ni nakazalo, da bo v nadaljevanju postopka. ZIZ ne prepoveduje, da bi na to opozoril dolžnik v ugovoru.
Tožnik je imel v pogodbi o zaposlitvi poleg osnovne plače in dodatka plačilnega razreda dogovorjen tudi del plače na podlagi delovne uspešnosti in določeno, da se način njenega ugotavljanja podrobneje uredi s splošnim aktom delodajalca. Plača za delovno uspešnost je sestavni del plače tudi na podlagi drugega odstavka 126. člena ZDR-1. Po 91. členu Zakona o igrah na srečo (ZIS) je s strani igralcev dana napitnina sestavni del prihodkov koncesionarja in se v celoti nameni za plače zaposlenih za delovno uspešnost. V postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni dokazala, da je bila tožniku obračunana in izplačana plača višja tudi na račun napitnine, do katere je bil upravičen. Z izpolnitvijo pogodbene obveznosti iz naslova dodatka plačilnega razreda tožena stranka tožniku ni poravnala pogodbene obveznosti iz naslova dela plače za delovno uspešnost v obliki napitnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00040000
ZGD-1 člen 263, 263/2, 263/4. ZPP člen 214, 214/2.
odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost direktorja družbe z omejeno odgovornostjo - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - pogodba o valutnem trgovanju - upniki družbe kot oškodovanci - nezmožnost družbe poplačati upnike - zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti družbe - odstopna izjava poslovodje - nesporno dejstvo - obstoj tihe družbe - tiha družba - dejanski lastnik - privilegij poslovne presoje - negospodarno in protizakonito ravnanje direktorja - možnost vpliva na poslovanje družbe - razbremenitev odgovornosti - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - skrbnost banke
Skladno s četrtim odstavkom 263. člena ZGD-1 lahko odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja in nadzora, uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Tožnik mora poleg svoje terjatve do družbe, ki mu je družba ne more poplačati, izkazati tudi družbino odškodninsko terjatev do toženca kot nekdanjega direktorja.
Toženec (zgolj zaradi svoje funkcije) ne more nositi odgovornosti za morebitna protipravna ravnanja drugih.
delni umik predloga za izvršbi - pravni interes za pritožbo - odgovor na pritožbo
Načeloma dolžnik nima pravnega interesa izpodbijati sklep o (delni) ustavitvi izvršbe, saj lahko v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIZ upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Vendar je v tem primeru sodišče prve stopnje vsebinsko presojalo trditve dolžnika o plačilih v pritožbi in upnika v odgovoru na pritožbo, ki ga je štelo kot delni umik predloga za izvršbo.
najemna pogodba - pristojnost v gospodarskih sporih - spor o pristojnosti
V obravnavanem sporu tožeča stranka zahteva plačilo zneska nižjega od 20.000,00 EUR, kar pomeni, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). V konkretnem primeru gre za premoženjski spor iz najemnega pogodbenega razmerja med tožečo stranko, ki je registrirana kot društvo, in toženo stranko, samostojnim podjetnikom. Po nobenem izmed kriterijev iz dvaintridesetega poglavja ZPP (od 480. do 484. člena ZPP) obravnavanega spora ni mogoče opredeliti za gospodarski spor.
izvedba dokaza z izvedencem - predlog za postavitev izvedenca - založitev stroškov za delo izvedenca - zavezanec za plačilo predujma - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
Izvedbo dokaza z izvedencem je predlagala tožnica, zato je morala založiti predujem za stroške njegove izvedbe (prvi odstavek 153. člena ZPP). Tožnico bremeni tudi kritje stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja, ne glede na to, da je tudi toženec podal pripombe na osnovno izvedensko mnenje, saj gre tudi pri dopolnitvi izvedenskega mnenja oziroma zaslišanju izvedenca na naroku zaradi njegovega odgovora na pripombe pravdnih strank na izvedensko mnenje za stroške izvedbe dokaza, ki ga je v okviru svojega dokaznega bremena morala predlagati tožnica.
izvršba zoper delodajalca - ugovor dolžnikovega delodajalca - ugovor dolžnika - obrazložen ugovor - neobrazložen ugovor - informativni dokaz - vročanje odgovora na ugovor v izjavo dolžniku - pravica do izjave
Prvi odstavek 134. člena ZIZ določa, da lahko upnik predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi. Znesek, ki se lahko izterjuje in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko (ne)upravičenost takšnega zahtevka. Le on je tisti, ki razpolaga z vsemi ustreznimi podatki in listinami, ki so potrebne za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi. Zato je lahko dolžnikov ugovor obrazložen le takrat, kadar dolžnik v ugovoru navede podatke o višini dolžnikovih prejemkov v ustreznem obdobju, o vrstnem redu sklepa o izvršbi, o višini terjatev, ki imajo boljši vrstni red, o uveljavljanju višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov in podobno. Za te trditve pa mora tudi predložiti ustrezne dokaze, to pa so plačilne liste, drugi sklepi o sodni ali davčni izvršbi, potrdila o prejetih datumih sklepov ter druga dokazila o upravno izplačilnih prepovedih.
Sodišče se na navedbe upnika v odgovoru na ugovor (v katerem je upnik trdil, da je sodišče večkrat pozvalo dolžnika kot delodajalca, da se izjasni, zakaj ne rubi plače dolžnika, pa le-ta na večkratne pozive sodišča ni odgovoril, da dolžnikov dolžnik ni dokazal trditev, da je prejemal dolžnik kot delavec denarna sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe) pri svoji odločitvi ni oprlo. Sodišče je odločilo, da so dolžnikove ugovorne navedbe presplošne in nekonkretizirane, dolžnik pa za te trditve tudi ni predložil ustreznih dokazov oziroma listinskih dokazil, s katerimi bi lahko izkazoval trditve o tem, zakaj sklepa o izvršbi ni izvršil. Tudi v primeru, če upnik na dolžnikov ugovor sploh ne bi odgovoril, bi bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz razloga, ker je dolžnikov ugovor neobrazložen. Neobrazloženega ugovora pa se ne vroča v odgovor upniku. Tako upnikov odgovor na ugovor ne vpliva na končni izid postopka in ga zato nasprotni stranki niti ni potrebno vročati.
V skladu s tretjim odstavkom 3. tretjega člena ZSPJS se javnemu uslužbencu v pogodbi o zaposlitvi ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Peti odstavek 3. člena ZSPJS pa določa, da se v primeru, če je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa.
Tožena stranka utemeljeno navaja, da umika predloga štiri mesece od predaje poslovnega prostora ni mogoče šteti kot takojšnjega, kar je podlaga za priznanje pravdnih stroškov tožeči stranki v primeru umika tožbe v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP.
Ob upoštevanju dejstev, da je imenovani zdravnik z odločbo z dne 3. 1. 2020 odločil, da je tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni od 21. 12. 2019 do 15. 1. 2020, je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo odločitev tožene stranke v I. točki izreka izpodbijane dokončne odločbe z dne 12. 12. 2019, da je tožnica od 21. 12. 2019 dalje zmožna za delo. Z odločbo z dne 3. 1. 2020 je bilo namreč pravnomočno odločeno, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni tudi po 21. 12. 2019, konkretno od 21. 12. 2019 do 15. 1. 2020.
V 9. točki 18. člena ZUPJS je določeno, da se v premoženje ne šteje kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti, pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub ugotovljeni nezmožnosti za delo, pa tožnica ni predložila nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da dohodka s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti. Ker torej ni izpolnjen drugi zahtevani pogoj, je bil torej fiktivni dohodek v višini 8,35 EUR pravilno upoštevan pri ugotavljanju dohodka družine.
Ker je bil v sporni zadevi presežen cenzus (56 % neto povprečne plače) tožnica za sporno šolsko leto ni izpolnjevala z zakonom določenih pogojev za pridobitev pravice do državne štipendije.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041335
OZ člen 169, 174, 174/1, 299, 299/1.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč
Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno priznalo stroške prevozov na preglede in zdravljenje, ki jih je upravičen terjati neposredno od toženk, saj gre za pravno priznano škodo. Zato so pritožbene navedbe prve toženke, da bi moral tožnik povračilo teh stroškov zahtevati od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, neutemeljene. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljeno oprlo na predloženo listino "relacija in kilometrine", izpoved tožnikovega sina in izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, saj so ti dokazi glede števila opravljenih pregledov in v zvezi s tem opravljenih prevozov medsebojno skladni. Za izračun odškodnine zaradi opravljenih prevozov je sodišče pravilno uporabilo 5. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja in tožniku priznalo kilometrino v višini 0,37 EUR, ki je sprejeta tudi v novejši sodni praksi. Prva toženka se neutemeljeno zavzema, da bi se tožniku lahko priznal kvečjemu le dejansko izkazan strošek porabljenega goriva. Tožnik je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičen do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi škodo zaradi obrabe vozila.
ZFPPIPP člen 221b, 221d, 221d/1, 221e. ZPP člen 11, 337, 337/1.
poenostavljena prisilna poravnava - začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - pritožba upnika - pravni interes za pritožbo - namen poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravic - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote
Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic. Čeprav je torej v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so pritožbene navedbe upnika dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ker navedenih trditev pritožbeno sodišče glede na njihovo naravo zaradi varstva načela kontradiktornosti in pravice do izjave ter pravice do pravnega sredstva ne more samo prvič presojati, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.
Invalidnost je torej posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oziroma medicinsko rehabilitacijo. Pod svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Za ugotavljanje invalidnosti po 63. členu ZPIZ-2 je poleg definicije svojega poklica pomembna tudi preostala delovna zmožnost po 64. členu, ki se ugotavlja pri II. in III. kategoriji invalidnosti.
neizrabljen letni dopust - trditveno in dokazno breme
Tožnica pravilno opozarja, da je tožena stranka tožbeni zahtevek le pavšalno in nesubstancirano prerekala. Iz odgovora na tožbo namreč izhaja, da je v zvezi s tem zahtevkom tožena stranka navedla le, da tožnica za svoj zahtevek ni predložila nobenih dokazov, da je trditvena podlaga omejena zgolj na zatrjevanje, da evropska direktiva določa, da je delavec upravičen do denarnega nadomestila, če letnega dopusta ni mogel v celoti izrabiti, ter da tožnici nihče ni preprečeval izrabe letnega dopusta, tožena stranka pa ne more biti odgovorna, če tožnica letnega dopusta za navedena leta ni izkoristila. Iz navedenega izhaja, da je tožena stranka tožbeni zahtevek prerekala le po temelju, s popolnoma neutemeljenimi navedbami, ni pa nasprotovala denarnemu zahtevku (po obračunu, ki ga je predložila tožnica) po višini, s predložitvijo svojega izračuna nadomestila za neizrabljeni letni dopust za sporno obdobje, čeprav kot delodajalec razpolaga z vsemi podatki. Zaradi navedenega tožnica tudi ni bila dolžna pojasnjevati oziroma natančneje obrazložiti svojega izračuna. Zato stališču sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek neutemeljen zaradi pomanjkljive trditvene podlage, ni mogoče pritrditi.
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3. KZ-1 člen 216, 216/1, 216/2.
zastopanje družbe v pravdnem postopku s strani prokurista - pooblastilo prokurista - zloraba izvršbe
Res je, da glede procesnih pooblastil prokurista v postopkih pred sodišči sodna praksa VSRS v preteklosti ni bila enotna, vendar pa je s sprejetjem in uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) zakonodajalec dvome glede prokuristovih upravičenj za opravljanje procesnih dejanj odpravil z novim tretjim odstavkom dodanim v 35. člen ZGD-1. Na podlagi slednjega lahko prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka 35. člena ZGD-1 (prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen) zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi.
kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - ocena verodostojnosti izpovedbe - podatki o kazenskih in predkazenskih postopkih zoper tretje osebe - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Do zatrjevane kršitve obdolženčeve pravice do obrambe pa tudi ni moglo priti s tem, ker prvo sodišče ni pridobilo podatkov o oškodovančevi predkaznovanosti. Na podlagi teh podatkov namreč ni mogoče ocenjevati verodostojnosti oškodovanca, niti graditi zaključkov o oškodovančevem vedenju obravnavanega dne, zaradi česar je bil ta dokaz tudi predlagan. Dejstvo je, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, da je verodostojnost oškodovanca in njegovo vedenje potrebno ocenjevati na podlagi njegove izjave same zase in v povezavi z drugimi dokazi, kar je prvo sodišče v izpodbijani sodbi tudi prepričljivo storilo. Zato je tudi v tem delu pritožba neutemeljena.
spor o pristojnosti - zbornica - subjektivni kriterij za gospodarski spor - pristojnost okrajnega sodišča
Tožena stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00039871
ZKP člen 76, 76/3, 168, 168/9, 429. KZ-1 člen 134a, 134a/1, 221, 221/1.
nepopolna vloga - dopolnitev vloge - oškodovanec kot tožilec - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - zavrženje kazenske ovadbe - kaznivo dejanje zalezovanja
Oškodovanka ni konkretizirala sicer datumsko opredeljenih elektronskih sporočil, na podlagi česar bi bilo šele možno sklepati oziroma ugotavljati, ali so in če so, na kakšen način so bila objektivno zmožna doseči posledico predmetnega kaznivega dejanja, ki naj bi se izražala v prestrašenosti in ogroženosti oškodovanke. Prav tako ni bila dovolj določno opredeljena posledica kaznivega dejanja, torej kako naj bi se oškodovankina prestrašenost in ogroženost manifestirali.
Glede opisa kaznivega dejanja napada na informacijski sistem po prvem odstavku 221. člena KZ-1, ki ga oškodovanka očita obema osumljenima, gre najprej ugotoviti, da sploh ne vsebuje časovne in krajevne opredelitve kaznivega dejanja. Čas in kraj storitve kaznivega dejanja sta obvezni sestavini opisa kaznivega dejanja, saj kaznivo dejanje individualizirata kot pravno relevanten dejanski stan ter s tem omogočata učinkovito obrambo.