ugotavljanje ničnosti - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - posledice ničnosti - posledice izpodbijanja pravnih dejanj - premoženjska razmerja med zakoncema - razdelitev premoženja - prenos lastninske pravice - izigravanje upnikov - splošna pravila obligacijskega prava - kršitev pravil - primarni in podredni tožbeni zahtevek
Tožeča stranka je primarno uveljavljala ničnostni zahtevek na podlagi 86. člena Obligacijskega zakonika, podredno pa zahtevek na izpodbijanje pravdnih dejanja stečajnega dolžnika (270. člen in nadaljnji ZFPPIPP). Uveljavljena tožbena zahtevka na ugotovitev ničnosti in na izpodbijanje pravnih dejanj sta si po vsebini različna, materialnopravno pa se ne izključujeta, oba pa vodita do iste pravne posledice (vračilo tega, kar je stranka prejela na temelju ničnega oziroma izpodbitega pravnega dejanja). Pogodba, izpodbita na podlagi ZFPPIPP, preneha učinkovati le med strankama, medtem ko v postopku ugotovljena ničnost ustvarja učinke proti vsem. Če tožnica uspe dokazati vse predpostavke ničnosti pogodbe, potem je takšna pogodba nična, ne glede na to, ali bi nedopustno ravnanje dolžnika izpolnjevalo tudi predpostavke izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju in bi lahko bila pogodba izpodbita tudi na tak način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00044584
OZ člen 179, 180, 299, 378. ZOZP člen 27, 27/2, 27/3, 27/4. ZPP člen 2, 7, 212, 286.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prometna nesreča - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - nastanek škode na ozemlju RS - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina - katastrofalna škoda - izredno hud primer po Fischerjevi lestvici - obseg škode - trditvena podlaga tožbe - izvedensko mnenje - predpravdno izvedensko mnenje - poziv k predložitvi prevoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - posredni oškodovanci - žena in otroci - odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - sprememba tožbe - prilagoditev zneska ugotovitvam izvedenca - tek zakonskih zamudnih obresti - zamuda zavarovalnice - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Primeri katastrofalnih škod so zelo različni, je pa zanje značilno prelivanje (prepletanje) posameznih oblik nepremoženjske škode, tako da je te oblike nemogoče točno razmejiti drugo od druge. Zato v takšnih primerih pri odmeri odškodnine ni toliko pomembno, koliko znaša priznani znesek odškodnine za posamezno obliko škode, temveč je bistveno, kolikšen je skupni znesek odškodnine za vse priznane oblike škode.
Ni moteče, da zvišanje tožbenega zahtevka s strani posrednih oškodovancev na naroku 13. 11. 2019 ni bilo posebej utemeljeno. Iz podatkov spisa je razvidno, da so posredni oškodovanci tožbeni zahtevek zvišali po podaji mnenj obeh sodnih izvedencev, ker so očitno presodili, da jim glede na vsebino teh mnenj pripada višja odškodnina od prvotno zahtevane. Pri določitvi višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ne gre le za vprašanje dejanske narave, temveč tudi za pravno vprašanje oziroma za pravilno uporabo materialnega prava (zapolnitev pravnega standarda pravične denarne odškodnine). Zato posebna utemeljitev zvišanja tožbenega zahtevka v konkretnem primeru ni bila nujna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00038881
OZ člen 240, 250, 251, 251/5, 638, 639, 639/1, 640. ZPP člen 214, 214/2.
pogodbena kazen zaradi zamude - terminski plan - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - ustreznost izjave o pridržanju pravice zahtevati pogodbeno kazen - opravičljiva zamuda - projektna dokumentacija - substanciranje navedb - povračilo stroškov odprave napake - ugovor znižanja plačila - dodatno delo - odgovornost podjemnika za napake - obstoj stvarne napake - razbremenitev pogodbene odškodninske odgovornosti - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz z izvedencem - upoštevanje predpravdnega izvedenskega mnenja - neprimeren dokaz - zavarovanje dokazov - dokazna stiska - zahteva za odpravo napake - nepripravljenost za odpravo napake - odprava napake po drugem izvajalcu - neprerekana dejstva - dokazna vrednost predračuna
Sodišče prve stopnje (kljub ugotovljeni napaki) toženi stranki pravilno ni ugodilo v zahtevi, ki je postavljena skupaj za vse površine v hišah. Pravilno je pojasnilo, da je tožena stranka zgolj vztrajala, da so bili računi izstavljeni zaradi sanacije vseh napak, ki jih je pri gradnji povzročila tožeča stranka in v spis vložila še dva računa podjetja, ki se (med drugim) nanašata na izdelavo strojnih ometov v kletnih prostorih, ni pa ovrednotila le tistega dela stroškov izdelave strojnih ometov, ki so odpadli na sanacijo AB sten in stropov, ki jih je izdelala tožeča stranka (saj je bilo med strankama nesporno, da sten in stropov v kleti in pritličju ni izvedla). Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem delom zahtevka po nasprotni tožbi je bilo namreč na njej.
Iz razloga, ker tožena stranka ni posebej ovrednotila tistega dela, ki se nanaša izključno na oceno vrednosti opravljenega dela brez napake in vrednosti, ki ga je imelo delo tožeče stranke 'z napako', pa sodišče prve stopnje ni moglo ugoditi niti njenemu ugovoru znižanja plačila (640. člen OZ).
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila nikoli ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Poleg tega sta zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
V primeru, ko stranka napako zanika oziroma trdi, da je bila ta odpravljena, je očitno, da 'napake' ne bo odpravila. Če podjemik napake ne priznava, tudi ne bo pristopil k njeni odpravi, zaradi česar v takšnem primeru naročnik ni dolžan podjemniku omogočiti, naj napako odpravi v primernem dodatnem roku, da bi bil upravičen do (ostalih) jamčevalnih zahtevkov (v tem primeru do pravice do odprave napake na podjemnikove stroške).
Kolikor je toženec z očitki o zvijačnem ravnanju svoje pooblaščenke meril na to, da naj bi ga njegova pooblaščenka z domnevnim zvijačnim ravnanjem spravila v zmoto in ga namenoma napeljala k sklenitvi sodne poravnave, so njegove trditve v tej smeri neupoštevne zato, ker njegova tožba v tem pogledu ni bila sklepčna. Toženčeve trditve niso izpolnjevale abstraktnega dejanskega stanu po tretjem odstavku 49. člena OZ, saj toženec ni trdil in dokazoval, da naj bi tožnica vedela ali da bi morala vedeti za domnevno zvijačno ravnanje toženčeve pooblaščenke (kot tretje osebe).
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - dokazno breme - pogodba - plačilo - dokazilo o plačilu - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - zamuda dolžnika
Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotni uporabi pravila o dokaznem bremenu (kot sestavnem delu materialnega prava). Izpodbijana sodba izhaja sicer s pravilnega stališča, da je bilo dokazno breme glede trditve o izpolnitvi dolga na toženki, vendar iz izvedene dokazne ocene izhaja, da navedeno pravilo ni bilo uporabljeno pravilno. Odločilna teža v dokazni oceni je bila namreč dana tožničini opustitvi predložitve listine, ki bi potrjevala njeno nasprotno trditev, da plačilo ni bilo izvedeno, pomanjkljivosti v dokazni listini, ki jo je predložila toženka, pa niso bile ocenjene. Dokazna ocena temelji torej na pravilu o prehajanju procesnega dokaznega bremena, ne upošteva pa, da procesno dokazno breme preide na nasprotno stranko šele potem, ko stranka, na kateri je dokazno breme, predloži dokaze, ki potrjujejo njeno navedbo. Navedena lastnost procesnega dokaznega bremena je pomembna za izvedbo postopka, ne pa za obrazložitev sprejete odločitve. Dokazna ocena, ki podpira odločitev, mora izhajati iz materialnega dokaznega bremena.
sklep o popravi pisne pomote - obrazloženost pritožbe - popravni sklep o stroških postopka
Tožena stranka obrazloženo ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede očitne pisne pomote, prav tako ne odločitve o plačilu stroškov po temelju zaradi neuspeha v pravdnem postopku.
Oškodovankin opis načina storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je sodišče utemeljeno štelo kot trdno podlago za presojo utemeljenega suma, še zlasti, ker ima oškodovankina izjava, dana policistom, potrditev tudi v fotografijah, doslej zbrani medicinski dokumentaciji, kakor tudi v zapisniku o ogledu kraja kaznivega dejanja. Glede na iz teh dokazov izhajajoča pravno relevantna dejstva, ki tudi po sodbi pritožbenega sodišča kažejo na veliko verjetnost storitve v obtožbi opisanega kaznivega dejanja, ko pa na drugi strani pritožbene teze, ki so zgoraj izpostavljene, nimajo podlage v doslej zbranih dokazih, tudi po sodbi pritožbenega sodišča obstaja večja verjetnost, da je kaznivo dejanje na v obtožbi opisan način storil obdolženec, kot pa da temu ni tako.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedensko mnenje
Pritožba pravilno opozarja na enotno sodno prakso, da gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. V sodni praksi je bilo prav tako že večkrat poudarjeno, da je glede na 42. člen Pravilnika zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
Dolžnica ni upoštevala, da velja za izvršilni postopek posebna ureditev glede izkazovanja pooblastila, saj tega ni treba predložiti, ampak zadošča, da upnik navede, da je pooblastilo dano (šesti odstavek 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navedena ureditev je tudi povezana z nadaljnjo posebnostjo zastopanja v izvršilnem postopku po pooblastilu, da ni potrebno novo pooblastilo za izvršilni postopek, če je dano pooblastilo v predhodnem pravdnem postopku odvetniku (2. točka prvega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Za veljavno zastopanje v zvezi s prisilno izvršbo pravnomočne sodbe, ki je bila pridobljena v pravdnem postopku, po pojasnjenem zadošča že dano pooblastilo v pravdi. Zakonodajalec je zaradi povezanosti pravdnega in izvršilnega postopka v luči celovitega izvrševanja pravice sodnega varstva, ki obsega tudi pravico do izvršbe (23. člen Ustave RS), razširil veljavnost pooblastila tudi na izvršilni postopek.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 238f, 238f/1, 238f/2. DZ člen 141, 141/1.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - sprememba stikov - načelo največje otrokove koristi
Otrok ima pravico do stika z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom. Gre za temeljno otrokovo pravico in njegovo korist, kot tudi pravico starša. Upoštevajoč navedeno, predvsem pa dejstvo, da gre za mladoletno hčerko v starosti, ko v primeru daljšega izostanka stikov lahko pride do odtujitve od očeta (upnika), je odmerjena denarna kazen povsem sorazmerna pomenu dejanja dolžnice, ki ji je naloženo s sodno poravnavo, kot je tudi primerna glede na premoženjsko stanje dolžnice. Slednje je namreč zgolj ena izmed okoliščin za odmero kazni, sodišče pa ga je ustrezno upoštevalo. Do posega v premoženjsko sfero dolžnice sploh ne bo prišlo v primeru ravnanja v skladu s sodno odločbo.
S pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve s pozivom k plačilu sodne takse, s pravili o vročitvi pa se zagotavlja pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Zato je za učinkovit potek postopka nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja pravilno vročena. Institut, ki to zagotavlja, je vročilnica (potrdilo o vročitvi - prim. 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato mora imeti lastnost javne listine tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za normalen potek postopka dve procesno odločilni dejstvi: (1). da je bilo pisanje naslovniku vročeno in (2). kdaj se je to zgodilo.
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine prejete pošiljke na ovojnici, saj takšno preverjanje ne zahteva nobenega dodatnega truda ali miselnega napora. Namen zapisa vsebine pošiljke na ovojnici in vročilnici je med drugim tudi v tem, da lahko vsak naslovnik pisma z lahkoto preveri, ali je prejel prav tisto pisanje, ki je navedeno kot vsebina prispelega pisma in katerega prejem je potrdil s podpisom vročilnice oziroma mu je bil vročen z nadomestno vročitvijo. Če pri tem ugotovi kakšno odstopanje (na primer, da ni prejel tega, kar je navedeno na ovojnici kot njena vsebina), pa mora takoj ustrezno reagirati in obvestiti sodišče ter zahtevati vročitev manjkajočega pisanja.
fikcija vročitve - kršitev pravil o vročanju - dvom v pravilnost vročitve
Glede na listine se utemeljeno zastavlja vprašanje kako je možno, da je bil tožnik v časovnem razmiku manj kot 20 dni najprej preseljen, nato pa ne. Iz spisa in iz podatkov AJPES ni razvidno, da bi v tem času spreminjal sedež. Za izdajo izpodbijanega sklepa ne sme biti dvomov o vročanju, zato tožnik utemeljeno očita kršitev pravil o vročanju.
zasebna kazenska tožba - krajevna pristojnost - objava na spletni strani
Objava trditev na spletnih straneh je primerljivo enaka objavi trditev s tiskom iz prvega odstavka 28. člena ZKP, s čemer je v obeh primerih omogočeno večjemu ali celo neskončnemu številu ljudi, da se s temi trditvami tudi seznanijo. Ker pa so lahko po seznanitvi s trditvami prizadeti številni posamezniki, ki bi se v izbiri krajevne pristojnosti sodišča morali poenotiti, kar je prej neverjetno kot možno, je krajevna pristojnost sodišča v takšnih primerih po zakonodajalcu posebej določena (posebna pristojnost).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - povračilo potnih stroškov - stroški za prihod na delo
Toženka utemeljeno navaja, da sta v konkretnem primeru že narava in teža kršitve takšni, da lahko utemeljita izgubo zaupanja. V sodni praksi je večje število primerov, v katerih se je delavcem v odpovedi očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije in je bilo razsojeno, da je takšna odpoved zakonita, pri čemer je bila v dveh zadevah kršitev podobna, kot je pri tožniku - šlo je za kršitev obveznosti obveščanja o spremembi prebivališča in neupravičeno uveljavljanje stroškov prevoza na delo in z dela.
Predlog za izvršbo po 106. členu ZIZ ni pogojen z izkazom nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, niti s poprejšnjim predlogom za izvršbo za izterjavo zapadlih terjatev. Pogojen je le s hkratnim predlogom za izvršbo zapadlega ali zapadlih zneskov preživnine. Določilo je namreč specialno pravilo o prisilni izterjavi nezapadle obveznosti v okviru pravil o prisilni izterjavi zapadle obveznosti. Navedeno jasno izkazuje, da gre za eno obveznost, pri čemer je del že zapadel in ga dolžnik ni prostovoljno izpolnil, medtem ko drug del obveznosti še ni zapadel. Osnovni namen izvršbe, kot tudi narava izvršilnega postopka je njegova prisilna izvedljivost in dokončna neposredna izvršitev upnikove terjatve na podlagi izvršljive listine, katero dolžnik ni prostovoljno izpolnil. Torej vzpostavitev stanja, do katerega je upnik upravičen na podlagi izvršljive listine. Neizpolnitev obveznosti, neplačilo zapadlih občasnih dajatev dolžnika ima za posledico prisilno izterjavo, zakon pa v tem primeru omogoča tudi izvršbo bodočih občasnih dajatev.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedenec - stroški izvedenskega dela - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila izvedencu naložena dopolnitev izvedenskega mnenja, saj pri tem ni šlo le za pojasnjevanje že izdelane naloge, temveč tudi za dodatna vprašanja. Izvedenec je zato upravičen do nagrade ter do povračila stroškov za izdelavo dopolnilnega izvedenskega dela.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Če vlagatelj predloga na oprostitev plačila sodnih taks ne dopolni v roku, ki mu ga določi sodišče, se predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrže kot nepopoln.
ZPP člen 8, 12, 206, 206/2, 394, 394-11. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
prekinitev pravdnega postopka - obstoj kaznivega dejanja - obnovitveni razlog - načelo pomoči prava neuki stranki - pooblaščenec - sprememba vrednosti točke
V konkretnem primeru je kaznivo dejanje pogoj za nastanek civilnopravne posledice in bi bila prekinitev, kljub temu, da v zakonu ni določena obligatorno, po določilu 206. člena ZPP (brez novele ZPP-E) smiselna. A glede na spremenjena določila ZPP (z upoštevanjem novele ZPP-E) sodišče prve stopnje postopka pravilno ni prekinilo, saj je bila obnovitvenim razlogom iz 394. člena ZPP dodana 11. točka.
V predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse je potrebno okoliščine iz tretjega odstavka 12a. člena ZST-1 zatrjevati, da se potem sploh lahko presoja njihova utemeljenost.