ZPP člen 8, 12, 206, 206/2, 394, 394-11. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/3.
prekinitev pravdnega postopka - obstoj kaznivega dejanja - obnovitveni razlog - načelo pomoči prava neuki stranki - pooblaščenec - sprememba vrednosti točke
V konkretnem primeru je kaznivo dejanje pogoj za nastanek civilnopravne posledice in bi bila prekinitev, kljub temu, da v zakonu ni določena obligatorno, po določilu 206. člena ZPP (brez novele ZPP-E) smiselna. A glede na spremenjena določila ZPP (z upoštevanjem novele ZPP-E) sodišče prve stopnje postopka pravilno ni prekinilo, saj je bila obnovitvenim razlogom iz 394. člena ZPP dodana 11. točka.
Kolikor je toženec z očitki o zvijačnem ravnanju svoje pooblaščenke meril na to, da naj bi ga njegova pooblaščenka z domnevnim zvijačnim ravnanjem spravila v zmoto in ga namenoma napeljala k sklenitvi sodne poravnave, so njegove trditve v tej smeri neupoštevne zato, ker njegova tožba v tem pogledu ni bila sklepčna. Toženčeve trditve niso izpolnjevale abstraktnega dejanskega stanu po tretjem odstavku 49. člena OZ, saj toženec ni trdil in dokazoval, da naj bi tožnica vedela ali da bi morala vedeti za domnevno zvijačno ravnanje toženčeve pooblaščenke (kot tretje osebe).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - povračilo potnih stroškov - stroški za prihod na delo
Toženka utemeljeno navaja, da sta v konkretnem primeru že narava in teža kršitve takšni, da lahko utemeljita izgubo zaupanja. V sodni praksi je večje število primerov, v katerih se je delavcem v odpovedi očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja goljufije in je bilo razsojeno, da je takšna odpoved zakonita, pri čemer je bila v dveh zadevah kršitev podobna, kot je pri tožniku - šlo je za kršitev obveznosti obveščanja o spremembi prebivališča in neupravičeno uveljavljanje stroškov prevoza na delo in z dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00041573
ZDSS-1 člen 69.. ZPP člen 199.
III. kategorija invalidnosti - stranska intervencija
Neutemeljen je pritožbeni ugovor stranskega intervenienta, da je sodišče v izreku izpodbijane sodbe prekoračilo tožbeni zahtevek, saj nobena stranka ni zahtevala, da mora delodajalec tožeči stranki zagotoviti ustrezno delo. Že na podlagi zakona obstoji obveznost delodajalca, da mora delovnemu invalidu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi na ustrezno delovno mesto.
Določilo 69. člena ZDSS-1 določa vstop tretje osebe kot soudeleženca, kar dejansko velja po vsebini za določbe o stranskemu intervenientu v 199. členu ZPP. Takšen položaj pridobi tretja udeležena oseba zato, ker bi lahko ureditev spornega razmerja posegla v pravice ali na zakon oprte neposredne koristi tretje osebe. Pravni učinek sodbe se ne glede na dejstvo, ali to delodajalec želi ali ne, razširja tudi nanj.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 42.
izvedensko mnenje
Pritožba pravilno opozarja na enotno sodno prakso, da gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. V sodni praksi je bilo prav tako že večkrat poudarjeno, da je glede na 42. člen Pravilnika zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
sprememba sodne poravnave - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - največja otrokova korist - kratkoročna korist - dolgoročna korist - otroci s posebnimi potrebami - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami - mnenje otroka - volja otroka - svobodna volja - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - sposobnosti in zmožnosti staršev - COVID-19
Glavno vodilo v postopku urejanja razmerij med starši in mladoletnimi otroci je otrokova korist. Kakšna je otrokova korist je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. V vsakem primeru pa otrokova korist ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Vendar pa otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Kadar ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči drugače kot si želi otrok. Eden od takih razlogov je tudi ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipulirana.
V predlogu za taksno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse je potrebno okoliščine iz tretjega odstavka 12a. člena ZST-1 zatrjevati, da se potem sploh lahko presoja njihova utemeljenost.
V skladu z določbo prvega odstavka 125. člena ZNP, ki je veljavna pravna podlaga za odločanje v predmetnem postopku (ZNP-1 je pričel veljati 15. 4. 2019, določba prvega odstavka 160. člena ZNP-1 pa je identična določbi prvega odstavka 125. člena ZNP), sodišče po uradni dolžnosti v postopku za delitev stvari odloča o ustanovitvi stvarne služnosti le v primeru fizične delitve nepremičnin, zato je pritožba neutemeljena tudi v tem delu.
Po presoji pritožbenega sodišča po materialnem pravu ni pravno upoštevna okoliščina pri civilni delitvi solastne nepremičnine dejstvo, da ima prenehanje solastništva na nepremičnini, ki je gospodujoča, za posledico prenehanje služnosti nasprotnih udeležencev na nepremičnini parc. št. 465/9 kot služečem zemljišču in po kateri (preko parcele 458/137) z javne ceste dostopata do svoje parcele 458/101.
Dejstvo, da sta nasprotna udeleženca za nastanek parcele 465/6 odstopila del njune parcele 458/101 po presoji pritožbenega sodišča ni pravno relevantno dejstvo, ki bi narekovalo sodišču prve stopnje dolžnost, da opravi fizično delitev parcele 465/6.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 257.. ZJU člen 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tožniku očitano kršitvijo ugotovilo vsa pravno odločilna posredna dejstva oziroma indice, jih ustrezno dokazno ovrednotilo vsakega zase ter zatem vse skupaj. Pravilno je zaključilo, da so ti med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprti krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo zaključiti, da je tožnik nepooblaščeni osebi razkril varovane podatke policije iz sporne depeše.
Tožnik je s svojim ravnanjem naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer 14. člen pogodbe o zaposlitvi (prepoved škodljivih ravnanj) in 33. člen (vestno opravljanje dela), 34. člen (spoštovanje delovnih obveznosti) in 37. člen ZDR-1 (prepoved škodljivih ravnanj) ter 93. člen ZJU, ki določa opravljanje dela v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike. Tožnik je ravnal tudi v nasprotju z določbami Kodeksa policijske etike in Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Ker je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za vračilo toženki posojenega denarja le v ugotovljeni višini dejansko izročenega denarja, je pravilno pojasnilo, da se do toženkinih trditev o ničnosti posojilne pogodbe zaradi zatrjevanih pogodbeno dogovorjenih oderuških obresti, ne bo opredeljevalo. Ker bi se ob takšnih toženkinih trditvah lahko ničnost nanašala le na pogodbeni dogovor o obrestih (delna ničnost pogodbe), ne pa tudi na tisti del posojilne pogodbe, ki se nanaša na samo dejansko izročen posojen znesek kot glavnico, takšne trditve toženke ne pomenijo zatrjevanja pravno pomembnih dejstev.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dokazna ocena - dokazno breme - pogodba - plačilo - dokazilo o plačilu - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prevalitev procesnega dokaznega bremena - zamuda dolžnika
Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotni uporabi pravila o dokaznem bremenu (kot sestavnem delu materialnega prava). Izpodbijana sodba izhaja sicer s pravilnega stališča, da je bilo dokazno breme glede trditve o izpolnitvi dolga na toženki, vendar iz izvedene dokazne ocene izhaja, da navedeno pravilo ni bilo uporabljeno pravilno. Odločilna teža v dokazni oceni je bila namreč dana tožničini opustitvi predložitve listine, ki bi potrjevala njeno nasprotno trditev, da plačilo ni bilo izvedeno, pomanjkljivosti v dokazni listini, ki jo je predložila toženka, pa niso bile ocenjene. Dokazna ocena temelji torej na pravilu o prehajanju procesnega dokaznega bremena, ne upošteva pa, da procesno dokazno breme preide na nasprotno stranko šele potem, ko stranka, na kateri je dokazno breme, predloži dokaze, ki potrjujejo njeno navedbo. Navedena lastnost procesnega dokaznega bremena je pomembna za izvedbo postopka, ne pa za obrazložitev sprejete odločitve. Dokazna ocena, ki podpira odločitev, mora izhajati iz materialnega dokaznega bremena.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Če vlagatelj predloga na oprostitev plačila sodnih taks ne dopolni v roku, ki mu ga določi sodišče, se predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrže kot nepopoln.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedenec - stroški izvedenskega dela - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila izvedencu naložena dopolnitev izvedenskega mnenja, saj pri tem ni šlo le za pojasnjevanje že izdelane naloge, temveč tudi za dodatna vprašanja. Izvedenec je zato upravičen do nagrade ter do povračila stroškov za izdelavo dopolnilnega izvedenskega dela.
Tožena stranka je račun za sporni znesek predložila šele z vlogo z dne 6. 12. 2019, čeprav bi morala glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP nastanek in višino stroškov prevodov z ustrezno listino izkazati najpozneje do konca glavne obravnave (6. 11. 2019). Odločitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka do povračila teh stroškov ni upravičena, je zato pravilna.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - dejansko stanje
Ko toženec navaja in utemeljuje, da blago ni bilo dobavljeno v gostinski lokal, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dopustno.
stečajni postopek - začetek stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odlog odločanja o stečaju
S takim predlogom za odlog, ki ga je dolžnik pogojeval s plačilom (le) upnikove terjatve do dne 6. 8. 2020 s strani tretjih oseb, bi moral upnik soglašati, vendar upnik soglasja ni podal, zato je odločitev sodišča prve stopnje o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom pravilna.
Stranski intervenient je pravočasno predlagal sodišču, naj se odločba dopolni še z odločitvijo o njegovih stroških postopka (prvi odstavek 325. člena ZPP). Ker je tožeča stranka vložila pritožbo zoper omenjeno sodbo, bi prvostopenjsko sodišče sicer moralo v skladu s prvim odstavkom 327. člena ZPP najprej odločiti o predlogu za dopolnitev svoje odločbe in šele potem poslati pritožbo v odločanje pritožbenemu sodišču, vendar pa spregled te določbe v obravnavanem primeru ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe.
ZPP člen 319, 319/2. URS člen 2, 22, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-4.
učinki pravnomočnosti - materialna pravnomočnost - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - poroštvena pogodba
V skladu s sodno prakso je lahko ničnost upoštevana v izvršilnem postopku le v zvezi z izvršilnim naslovom neposredno izvršljivim notarskim zapisom, ki še ni bil deležen sodne kontrole in zanj ne veljajo učinki pravnomočnosti. Za sodno odločbo pa učinek materialne pravnomočnosti preprečuje ponovno odločanje o isti zadevi, četudi je morda sodba nepravilna (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).