• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 13
  • >
  • >>
  • 121.
    VSL sklep I Cp 1463/2004
    13.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50328
    ZOR člen 154, 154/2, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 154, 154/2, 177, 177/1, 177/2, 177/3. ZPP člen 212, 215, 362, 362/2, 212, 215, 362, 362/2.
    odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - oprostitev odgovornosti - ekskulpacijski razlogi - dokazno breme
    Pri uveljavljanju objektivne odgovornosti mora sodišče najprej

    ugotoviti, ali (v tožbi) opisane okoliščine (tudi v skladu s sodno

    prakso) ustrezajo pravnemu standardu nevarne dejavnosti. Če je

    objektivna odgovornost podana, je dokazno breme glede ekskulpacijskih

    razlogov na toženi stranki.

    Za izključitev objektivne odgovornosti po 2. odstavku 177. člena ZOR

    ne zadošča le, da gre dejanje pripisati tožeči stranki, temveč mora

    biti dejanje še neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh

    dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v

    konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje tožeče stranke

    mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi (3. odstavek

    177. člena ZOR).

    Kadar sodišče ugotovi, da objektivna odgovornost ni podana, mora po

    uradni dolžnosti preveriti, ali ne gre morda za krivdno odgovornost

    tožene stranke, pri čemer je vezano na trditveno podlago iz tožbe.

     
  • 122.
    VSL sklep II Cp 958/2005
    13.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50189
    ZPP člen 328, 328.
    sklep o popravi
    Čeprav v razlogih sklepa o popravi sodišče prve stopnje ugotavlja

    svojo pisno napako pri prepisovanju, ker navedeni parceli nista bili

    predmet tega postopka zaradi omenjenega umika predloga, pa je tudi po

    mnenju pritožbenega sodišča očitno, da ne gre za odpravo pomote, pač

    pa za vsebinsko drugo odločitev.

     
  • 123.
    VSL sodba II Cp 1353/2005
    13.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50005
    ZPP člen 140, 141, 142, 318.
    zamudna sodba - vročanje
    Šteje se, da je opravljena osebna vročitev tožbe v odgovor, če je

    bila vročitev opravljena po določbah 140. - 142. člena ZPP, čeprav

    toženec tožbe in poziva osebno ni prejel.

     
  • 124.
    VSL sodba II Cp 1646/2004
    13.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50181
    ZOR člen 200, 200.
    odškodninsko pravo - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjske aktivnosti
    Presoja višine odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi

    zmanjšanja življenjske aktivnosti pri nihajni poškodbi zvina vratne

    hrbtenice.

     
  • 125.
    VSL sklep I Cp 1379/04
    13.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51118
    ZPP člen 96, 316, 316/1, 96, 316, 316/1.
    pripoznava tožbenega zahtevka
    Pripoznava je enostranska, brezpogojna izjava toženca, da je zahtevek

    podlaga za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

    Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora imeti za pripoznavo tožbenega

    zahtevka izrecno pooblastilo.

     
  • 126.
    VSL sklep II Cp 2270/2004
    13.4.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL49976
    ZTLR člen 43, 43. ZPP člen 190/2, 190/2.
    najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - odtujitev stvari med pravdo
    Za odpoved najemnega razmerja na hišniškem stanovanju, ki je v

    solasti etažnih lastnikov stanovanj, je potrebno soglasje lastnikov

    skupno več kot polovičnega deleža, izpraznitev pa lahko zahteva le en

    sam solastnik.

     
  • 127.
    VSL sodba I Cp 1533/04
    13.4.2005
    civilno procesno pravo - denacionalizacija
    VSL51113
    ZZZDR člen 190, 211, 190, 211. ZDen člen 67, 67/3, 67, 67/3.
    denacionalizacija - aktivna legitimacija
    Skrbnik denacionaliziranega premoženja po tretjem odstavku 67. člena

    ZDen ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe za plačilo najemnine za

    to premoženje. Aktivno so legitimirani (ne)znani dediči

    denacionaliziranega premoženja.

     
  • 128.
    VSL sklep III Cp 692/2005
    13.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48552
    ZIZ člen 42, 55, 55/1, 55/1-12, 42, 55, 55/1, 55/1-12.
    izvršba - prehod obveznosti - potrdilo o izvršljivosti
    Kadar izvršilni naslov ni predložen oz. ni predložen v predpisani

    obliki, sodišče zavrže predlog za izvršbo, če upnik te

    pomanjkljivosti ne odpravi. Do zavrnitve predloga za izvršbo pa pride

    tedaj, ko niso izpolnjene substančne predpostavke izvršbe, torej

    tiste, ki se nanašajo na samo terjatev.

    Sodišče mora vprašanje, ali je posamezni družbenik izbrisane družbe

    imel možnost vplivati na njeno delovanje, obravnavati v vsakem

    primeru posebej, upoštevaje konkretno obveznost izbrisane družbe, ki

    jo je tak družbenik nasledil

     
  • 129.
    VSL sklep I Cp 1788/2005
    13.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50324
    ZTLR člen 87, 87. ZZK člen 170, 170. SPZ člen 266, 266.
    zaznamba sklepa o izvršbi
    Bivši upnik je s pogodbo o odstopu terjatve z dne 1.6.2002 odstopil

    svojo terjatev zavarovano s hipoteko na sedanjega upnika v izvršilnem

    postopku. Sodišče je odredilo, da zaznamba sklepa o izvršbi za

    terjatev sedanjega upnika učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje

    predhodno vknjižena hipoteka za glavnico, ki je bila predmet pogodbe

    o odstopu terjatve v korist prvotnega upnika. Hipoteka se lahko

    prenese na drugega samo skupaj s terjatvijo, ki je z njo zavarovana.

    Prenos hipoteke po določbi 2. odst. 148. člena SPZ sicer učinkuje

    šele z vpisom v zemljiško knjigo, česar v danem primeru ni bilo,

    vendar pa glede na to, da SPZ ob prenosu zavarovane terjatve še ni

    veljal, veljal pa je 66. člen ZTLR, to ni bila ovira za učinkovanje,

    sicer vknjižene, vendar pa ne prenešene hipoteke za zavarovano

    terjatev na novega upnika.

     
  • 130.
    VSL sodba II Cp 1713/2005
    13.4.2005
    civilno procesno pravo
    VSL49981
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti
    V sporu majhne vrednosti je sodišče druge stopnje vezano na dejanske

    ugotovitve prvostopnega sodišča.

     
  • 131.
    VSL sodba II Cp 995/2004
    13.4.2005
    stvarno pravo
    VSL50234
     
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - razpolaganje z nepremičnino
    Ker gre pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice za izveden

    način pridobitve lastninske pravice, kar pomeni, da pridobitelj

    lastninsko pravico izvaja iz lastninske pravice svojega prednika, je

    poleg veljavnega pravnega naslova in pridobitnega načina nujen

    predpogoj za pridobitev lastninske pravice pridobitelja ravno

    razpolagalna sposobnost odsvojitelja. To pa ima le zemljiškoknjižni

    lastnik nepremičnine. Četudi je namreč možno lastninsko pravico na

    nepremičnini pridobiti tudi na originaren način (torej brez vknjižbe

    v zemljiški knjigi, ki je v teh primerih le deklaratornega značaja),

    izvenknjižni lastnik svoje lastninske pravice brez njenega

    predhodnega vpisa v zemljiški knjigi na tretjo osebo ne more veljavno

    prenesti. Zemljikoknjižno dovolilo lahko namreč izstavi le

    zemljiškoknjižni lastnik. Od razpolagalno nesposobne osebe pa

    lastninske pravice na nepremičnini (za razliko od premičnin) v

    nobenem primeru ni mogoče pridobiti.

     
  • 132.
    VSL sklep III Cp 1570/2005
    13.4.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50727
    ZPPSL člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZIZ člen 55/1-8, 55/1-8.
    sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - prenehanje terjatve
    Če je bila prisilna poravnava potrjena pred nastankom izvršilnega

    naslova, je treba učinke prisilne poravnave upoštevati že v samem

    izvršilnem naslovu. Naknadno tega dejstva ni mogoče več upoštevati v

    izvršilnem postopku. Realizacija plačila terjatve tako ni v vsakem

    primeru podvržena pogojem prisilne poravnave, saj sicer določba

    tretjega odstavka 64. člena ZPPSL sploh ne bi bila potrebna, temveč

    bi zadostovali določbi prvega in drugega odstavka 64. člena ZPPSL.

     
  • 133.
    VSL sodba II Cp 1224/2004
    13.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL49972
    ZOR člen 172, 172/1, 172, 172/1. URS člen 26, 26.
    odgovornost pravne osebe
    Uprava za notranje zadeve, ki po svoji uradni osebi vrne oz. izroči

    zaseženi avto na podlagi pomanjkljive identifikacije domnevnemu,

    namesto pravemu lastniku, ravna protipravno.

     
  • 134.
    VSL sodba II Cp 2149/2004
    13.4.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50183
    ZOR člen 177, 177/3, 177, 177/3.
    odgovornost države - nevarna stvar - deljena odgovornost
    Topovski udar M 81 je eksplozivno telo, sestavljeno iz telesa iz

    zelene plastike, nosilca za počasi gorečo vrvico in pokrovom, ter

    polnjeno s 60 do 70 g črnega smodnika, v celoti ustreza pravnemu

    standardu stvari, ki je zaradi notranjih lastnosti nevarna sama po

    sebi. Vsako eksplozivno telo namreč lahko povzroči škodo brez

    sodelovanja človeka oziroma tudi ob njegovi največji možni skrbnosti.

    Vrednotenje dejanskih okoliščin konkretnega primera, to je dejstev,

    da je tožnik premalo skrbno nadzoroval vojaka prostovoljca pri

    sprožanju topovskih udarov, da je imel vojaško izobrazbo in izkušnje

    pri usposabljanju vojakov, kar predpostavlja tudi vedenje o

    nevarnosti eksplozivnih sredstev, da je bil edini poveljnik na vaji z

    velikim številom vojakov, pa ob pravilni uporabi materialnega pravila

    iz 3. odst. 177. člena ZOR utemeljuje nekoliko drugačno razmerje

    odgovornosti pravdnih strank. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je

    tožeča stranka za škodo kriva v obsegu 40 %, ne pa 50 %, kot je

    oškodovančev prispevek ovrednotilo sodišče prve stopnje. Takšna

    materialnopravna odločitev je v sorazmerju s težo tožnikove kršitve,

    postroženo stopnjo skrbnosti tožeče stranke kot poveljujočega in

    stopnjo nevarnosti pri usposabljanju s topovskimi udari.

     
  • 135.
    VSL Sklep II Cp 113/2005
    13.4.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49984
    ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14. OZ člen 131, 131.
    povzročitev škode - odgovornost delodajalca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče ugotovilo bistveno kršitev

    določb pravdnega postopka, ker je sodišče prve stopnje povzelo izjavo

    priče v nasprotju z vsebino izjave, kot izhaja iz zapisnika o

    zaslišanju priče.

    V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca

    za varstvo pri delu ugotoviti, v kakšnem primeru bi bila zagotovljena

    stabilnost dvigala, da se ne bi prevrnilo in v zvezi s tem ali bi

    zadostovala že postavitev dveh stabilizatorjev, kakšen vpliv je imela

    v dosedanjem postopku ugotovljena zvitost stabilizatorjev na možnost

    njihove uporabe in ali je ob ugotovljenih okoliščinah sploh obstajala

    možnost okvare stikala na dvigalu. Pomembna bodo tudi strokovna

    vprašanja - ali bi se dvigalo vendarle stabiliziralo, kot je nakazala

    priča, ali bi lahko tožnik preizkusil delovanje dvigala ne da bi

    stopil na dvižno ploščad in ali bi se lahko tožnik tudi pravočasno

    umaknil z dvižne ploščadi, ko se je dvigalo začelo premikati, kljub

    zatrjevani in v izpodbijani sodbi ugotovljeni okvari stikala za vklop

    in izklop dvigala.

     
  • 136.
    VSL sodba II Cp 1269/2004
    13.4.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL49973
    ZOR člen 200, 200.
    bolniški stalež - nadzor
    Pravica do zasebnosti je deležna ustavnega varstva. Po določilu 35.

    člena Ustave RS je zagotovljena nedotakljivost človekove zasebnosti.

    Vsebina te pravice je v pravici do lastnega življenja s čim manj

    vmešavanji. V obravnavani zadevi ni šlo le za pravico do zasebnosti

    in za zbiranje kakršnihkoli informacij iz tožnikove zasebne sfere,

    ampak za informacije, ki so v tesni povezavi z tožnikovim delovnim

    razmerjem, pa tudi z tožnikovo ustavno pravico do socialne varnosti

    (50. člen Ustave RS) in pravico do zdravstvenega varstva (51. člen

    Ustave RS).

    V obravnavani zadevi je tožnikov delodajalec pooblastil toženca, ki

    je opravil nadzor, kakršnega bi sicer lahko opravil delodajalec sam,

    torej preveritev, ali tožnik v času bolniškega staleža ne opravlja

    pridobitne dejavnosti. Pri tem okoliščina, da je toženec zasebni

    detektiv, ne more pomeniti, da ima zaradi tega manj pravic pri

    opravljanju nadzora, kot naročnik njegovega dela.

     
  • 137.
    VSL sklep III Cp 1120/2005
    13.4.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50725
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 356, 369, 356, 369.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - zastaranje terjatve
    Judikatna terjatev (terjatev, ugotovljena s pravnomočnim sklepom o

    izvršbi na podlagi verodostojne listine) zastara v 10 letih od

    njenega nastanka. V tem času pretrga zastaranje vsako upnikovo

    dejanje pred sodiščem, zaradi česar začne zastaranje teči znova.

     
  • 138.
    VSL sklep III Cp 867/2005
    13.4.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48511
    ZIZ člen 53, 53/2.
    neobrazložen ugovor
    Dolžnika nista za ugovorne navedbe predložila nobenih dokazov, zato

    je njun ugovor neobrazložen.

     
  • 139.
    VSL sodba I Cp 1583/2004
    13.4.2005
    zavarovalno pravo
    VSL50553
    ZOZP člen 41, 41.
    regresni zahtevek zavarovalnice - nezavarovano vozilo
    Toženec bi v tej regresni pravdi lahko podal vse ugovore, ki bi jih

    imel proti oškodovancu, med drugim tudi, da je višina izplačane

    odškodnine oškodovancu, ki jo je dokumentirano izkazala tožeča

    stranka, pretirana. Za to svojo trditev pa v vsem postopku kakšnega

    dokaza ni ponudil, torej svojega ugovora o previsoko izplačani

    odškodnini ni dokazal.

     
  • 140.
    VSL sklep II Cp 1538/2004
    13.4.2005
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL4990
    ZOR člen 372, 372/2, 372, 372/2.
    zapadlost terjatve - zastaranje terjatve
    Kadar pogodbeni stranki v pogodbi dogovorita

    zapadlost posamezne občasne terjatve tako, da posamezni (npr.

    mesečni) obroki zapadejo v plačilo zadnji delovni dan v mesecu,

    hkrati pa se dogovorita tudi, da lahko posojilojemalec pred iztekom

    pogodbenega roka zahteva plačilo celotnega dolga, ima tak poseben

    dogovor prednost in celoten dolg zapade v plačilo pred iztekom

    pogodbenega roka. Vendar pa mora posojilojemalec to pravico

    pravočasno izkoristiti, tj. zahtevati vračilo celotnega dolga pred

    iztekom pogodbenega roka. Če ta rok zamudi, posebnega dogovora ni več

    mogoče uporabiti, temveč velja pogodbeno določilo o zapadlosti

    vsakokratnega mesečnega obroka, posledica pa je uporaba triletnega

    zastaralnega roka.

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 13
  • >
  • >>