ZD člen 121, 121. ZPPSL člen 160a, 160a/3, 160a, 160a/3.
likvidacija nad naknadno najdenim premoženjem
Če ima odločitev o razdelitvi preostanka premoženja v likvidacijskem postopku oblikovalni učinek za pridobitev upravičenj na tem premoženju, ni razumnega razloga, da bi drugačen režim lahko veljal za premoženje, za katerega se je šele po zaključku likvidacijskega postopka ugotovilo, da je bilo del premoženja likvidiranega subjekta.
Sklep s katerim sodišče upniku naloži plačilo predujma za cenitev sodnega cenilca je sklep procesnega vodstva in zoper takšno odločitev prvostopnega sodišča ni pritožbe.
Če bi tožena stranka kot dolžnica iz predmetne pogodbe res imela terjatev do tožeče stranke kot svojega upnika iz naslova že plačanega zneska tožnikovemu sodelavcu (prof. M.), bi bil pogodbeni znesek višji za 15.000 USD. Sicer te terjatve ne bi mogla uveljavljati v pobot skladno 336. členu ZOR. Poravnala jo je namreč tretji osebi (družbi M. - G.).
Tožeča stranka bi morala tudi v primeru, če bi ji bila tožena stranka na podlagi 629. člena ZOR dolžna plačati dogovorjeno plačilo, zmanjšati plačilo za stroške potovanja v Rusijo za dve osebi: najmanj za štirikrat letalske karte, najmanj 20 dnevnic in 20 stroškov prenočevanja (ob predpostavki, da bi bila dva strokovna delavca prisotna 10 dni pri predaji zaključnih del in šolanju, ki je potekalo istočasno).
ZJS torej določa dve vrsti pogojev za opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po ZJS postanejo last občine, na območju katere ležijo. V prvi vrsti so to zemljišča, ki so bila do 10. 3. 1993 opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, torej kot parcele na območju, ki so bila s prostorskim planom namenjena za graditev objektov. Kot nezazidana stavbna zemljišča po 5. odst. 57. čl. ZJS pa so bila določena tudi zemljišča, ki so bila kot gozdna ali kmetijska zemljišča z uveljavitvijo ZSKZ (torej 11.3.1993) prenesena v last Republike Slovenije in so bila v času od 11. 3. 1993 do 25. 3. 2000 s prostorskim planom opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, zanje pa je bil v tem času sprejet tudi prostorski izvedbeni akt.
Začasna odredba ne more nalagati dejanj, oz. dajati pooblastila za določena ravnanja, ki niso v skladu s pravnim redom, oz. za katerega pravni red postavlja posebne pogoje, izpolnjevanje katerih se preverja v posebnem upravnem postopku.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka
Da bi sodišče dolžnikov prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko upoštevalo po izteku roka, mora dolžnik v njem navajati dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, dejstva pa so nastopila po izdaji sklepa o izvršbi in ne pred izdajo le-tega.
odškodnina – zakonske zamudne obresti – priznanje pravice za nazaj – pravica do predčasne pokojnine
Tožnik je v sodnem postopku tožbeni zahtevek za priznanje pravice do predčasne pokojnine umaknil, tako da je zavod ni bil dolžan izplačati za nazaj in ni mogoče govoriti o prikrajšanju in o škodi, ki bi tožnika upravičevala do odškodnine v višini obračunanih zakonskih zamudnih obresti.
prevzemi - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - sodni preizkus
Bistvena razlika pri izključitvi manjšinskih delničarjev v povezavi z uspešnim prevzemom v poprevzemnem obdobju je prav v določitvi višine in oblike denarne odpravnine. Namesto primerne denarne odpravnine po ZGD-1 mora namreč prevzemnik kot denarno odpravnino ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. To hkrati pomeni, da je sodni preizkus denarne odpravnine v položaju iz 2. odst. 68. čl. ZPre-1 izključen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – razlog za sklenitev – začasno povečan obseg dela
Pogodba o zaposlitvi, v kateri navedeni razlog za sklenitev ni konkretiziran, ni nezakonita, saj je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da je šlo za povečan obseg dela (potreba po dodatni delovni moči zaradi registracije zdravil brez recepta in priprav na primopredajo ob prodaji dela podjetja).
ZOR člen 25, 25/2, 361, 371, 374, 387. ODZ paragraf 1175.
družbena pogodba - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaranja - medsebojne terjatve iz pogodb v prometu blaga in storitev
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral biti dokončni obračun projekta izdelan že leta 1997. ZOR v 361. čl. določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom predpisano kaj drugega. Glede na to, četudi tožena stranka ni napravila dokončnega obračuna v roku iz XIII. tč. pogodbe, bi njegovo izdelavo od nje lahko zahtevala tožeča stranka oz. bi lahko uveljavila svoje zahtevke do tožene stranke, za katere je menila, da je do njih upravičena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri vprašanju, ali so vse okoliščine in interesi obeh strank takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, gre najprej za vprašanje dejanskega stanja (te okoliščine in interese je treba ugotoviti) in šele nato za vprašanje materialnega prava (ko se ocenjuje, ali so te okoliščine in interesi takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja). Teh okoliščin in interesov ni treba navesti že v odpovedi, morajo pa biti navedeni in dokazani v sodnem postopku. Ker tožena stranka tega ni storila, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. ZJU člen 128, 128/4, 128/5. Uredba o disciplinskem postopku v organu državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti člen 5, 5/2.
disciplinski postopek – zastaranje uvedbe disciplinskega postopka – zastaranje vodenja disciplinskega postopka – zastaralni rok
Pri presoji zastaranja uvedbe in vodenja disciplinskega postopka ni mogoče upoštevati določb Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalne skupnosti, ki v 2. odst. 5. člena zakonsko določene zastaralne roke nedopustno podaljšuje.
zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – pooblaščenec, ki ni odvetnik
Po določbah 1. odst. 499. člena ZPP (99) se v postopku ne uporabljajo določbe 3. in 4. odst. 86. člena ter 87-91 člena ZPP, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega (ZPP/99) zakona.
stari ZDR – konkurenčna prepoved – razrešitev – direktor – vršilec dolžnosti
Tožnica je bila kot vršilka dolžnosti direktorja tožene stranke razrešena iz utemeljenega razloga. Kršitev konkurenčne prepovedi (izvajanje jezikovnega izobraževanja, s čimer se je ukvarjala tožena stranka, za drug subjekt na trgu) predstavlja tak utemeljen razlog za razrešitev s funkcije direktorja zavoda, enako velja tudi za razrešitev s funkcije vršilca dolžnosti direktorja, ker ima slednji enake pravice in dolžnosti kot direktor, nima le mandata.
NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0007548
ZVK člen 13, 13/2. Sporazum o TRIPS člen 39. ZZMP-A člen 5. ZZMP člen 3, 15, 15/1, 116a.
nelojalna konkurenca – nastopanje na trgu – dejanja, storjena v upravnem postopku - postopek pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom – registracija zdravila
Pod izrazom „nastopanje na trgu“ je treba razumeti predvsem takšno aktivnost podjetja, ki je usmerjena na pridobitev tržnega položaja. Ravnanja, ki se očitajo toženi stranki, pa so bila storjena v postopku pridobivanja dovoljenja za promet z zdravilom, torej v upravnem postopku, pred državnim organom (uradom), ki je z izdajo dovoljenja za promet z zdravilom šele omogočil vstop zdravila na trg, in bi po vsebini lahko pomenila kršitev določb upravnega postopka, navezujočih se na obstoj materialnopravnih pogojev za pridobitev dovoljenja za promet. Zato jih po svoji naravi ni moč podvesti pod pojem nelojalne konkurence v smislu 2. odstavka 13. člena ZVK.
ZPP člen 105a, 105a/2, 141, 142, 105a, 105a/2, 141, 142. ZPSto-1 člen 23, 23/1, 23, 23/1. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve člen 20, 20/1, 20, 20/1.
vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - osebna vročitev - fikcija vročitve - obvestilo v poštnem predalu
Kot je v konkretnem primeru razvidno iz obvestila vročevalca, to naslovniku ni bilo puščeno v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu njegovega prebivališča, temveč v poštnem predalu (pri izvajalcu poštne storitve).
Navedeno postopanje vročevalca ni v skladu z določbo 142. čl. ZPP o osebnem vročanju pisanj naslovniku in posledično tudi ne z določbo 141. čl. ZPP.
izvršba na sredstva države - samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov
Sodišče prve stopnje je izvršbo pravilno omejilo oz. iz izvršbe pravilno izvzelo tista denarna sredstva na podračunu dolžnice, ki so nujno potrebna za opravljanje njenih temeljnih nalog oz. katere ji je zagotovila država za opravljanje tistih zadev iz državne pristojnosti, ki so z zakonom prenesene nanjo.
zamudne obresti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev
Toženec je na zadnji glavni obravnavi izpovedal, da se je zaradi tožnikove izjave "cretino" čutil ponižanega. Iz te izpovedi pa ne izhaja, da je toženec dejansko zaradi te izjave trpel duševne bolečine, za katero bi mu moralo sodišče priznati denarno odškodnino.