ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 81/2-2, 82. ZPP člen 11, 11/1, 95, 95/1, 95/1-4, 115, 115/1. ZDSS-1 člen 61, 62. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 244.
začasna nezmožnost za delo – invalid – presoja odločitve osebnega zdravnika
Začasna zadržanost od dela se ugotavlja glede na delo, ki je oziroma bi moralo biti zavarovancu zagotovljeno po dokončni in izvršljivi odločbi o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Če izbrani osebni zdravnik zaradi drugih zdravstvenih razlogov ali zaradi istih zdravstvenih razlogov po tem, ko je že poteklo 30 dni od izdaje odločbe zdravstvene komisije, ne ugotovi začasne nezmožnosti za delo, lahko zavarovanec v roku treh delovnih dni od dneva, ko je bil z oceno izbranega osebnega zdravnika seznanjen, zahteva odločitev imenovanega zdravnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – vročitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je zakonita, če delodajalec dokaže, da je delavcu predhodno podal in vročil opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi.
pravica do dobrega imena in časti – poseg v pravico do dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – svoboda govora – svoboda tiska – objektivna žaljivost – žaljivost v očeh povprečnega bralca – subjektivno mnenje avtorja
Svoboda tiska je nujni atribut svobode mišljenja kot svobode vsakogar in vseh ter je namenjena vsem tistim, ki v svoji intelektualni osebnosti čutijo potrebo po sporočanju svojih mnenj drugim. Svoboda izražanja je bistveno večja v primeru, ko gre za mnenje o javno objavljenem strokovnem delu.
Prvotoženec je že z izpeljavo besedne zveze „logično nemogoče“ nakazal, da ne gre za trditev, temveč za njegovo mnenje. Prvotoženec je kljub svoji osebni opredelitvi do določenih dejstev še vedno prepustil mnenje o tem bralcu.
ZOR člen 671, 671/1. ZPP člen 8, 154, 287, 287/4, 328.
prevozna pogodba – ekskluzija dokazov – vezanost na dokazni sklep – sadež zastrupljenega drevesa – odmera pravdnih stroškov – uspeh stranke po temelju – uspeh stranke po višini
Presoja prevoznikove odgovornosti za izgubo blaga.
Za nastanek vtoževane nepremoženjske škode je zaradi svojega neskrbnega ravnanja odgovoren izključno tožnik sam. Vsak posameznik je najprej odgovoren sam zase in se mora najprej sam varovati škode.
V konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče priznati pravnega interesa za pritožbo, saj tožeča stranka s tožbo ni uspela. Ta je bila namreč z izpodbijanim sklepom zavržena kot nepopolna, sklep o izvršbi pa v celoti razveljavljen.
odgovornost cestnega podjetja za povzročitev škode - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - odgovornost organizacije, ki opravlja komunalno dejavnost - pluženje snega
Od izvajalca zimske službe se zahteva, da v danih razmerah stori vse, kar se pričakuje od dobrega strokovnjaka (merilo skrajne skrbnosti), zato je njegova odgovornost lahko le krivdna. Od njega ni moč zahtevati in pričakovati, da bo zagotovil, da bodo javne površine istočasno in v vsakem trenutku očiščene, razen če je tako dogovorjeno v pogodbi. Iz navedenih razlogov ni odločilno ali je bil pločnik očiščen pred ali po škodnem dogodku. Odločilno je, ali je zavarovanec opustil vzdrževanje konkretnega pločnika, kot mu to nalaga pogodba in načrt zimske službe. Če je zavarovanec opravil delo v skladu s pogodbo, ni odškodninsko odgovoren za škodni dogodek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0057693
ZPP člen 77, 78, 80, 81, 81/5, 183, 185. ZNP člen 44. ZIZ člen 272.
procesna sposobnost – pomanjkanje pravdne (procesne) sposobnosti – smrt procesno nesposobne stranke – nova tožba dedičev – odvzem poslovne sposobnosti pred pravdo – demenca – veljavnost pooblastila – sprememba tožbe
Če pomanjkljivost glede procesne (ne)sposobnosti stranke, ki je bila podana že ob vložitvi tožbe, do njene smrti v teku postopka, ni bila odpravljena, gre za neodpravljivo pomanjkljivost in se takšna tožba zavrže. Dediči lahko vložijo le novo tožbo.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
V nepravdnem postopku se določi meja le, kadar gre za spor le glede meje. Sodišče prve stopnje je iz navedb strank ugotovilo, da ne gre za takšen spor, ampak za spor o lastninski pravici, zato je pravilno in v skladu s 17. čl. ZNP nepravdni postopek ustavilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057696
OZ člen 152, 152/4. ZPP člen 8, 257.
nevarna stvar – osebno vozilo – odškodninska odgovornost lastnika avtomobila – izpovedba stranke
Lastnik osebnega avtomobila kot nevarne stvari je odgovoren za škodo, ki izvira iz te stvari, le, če je to nevarno stvar zaupal osebi, ki ni bila usposobljena ali upravičeno z njo ravnati, če torej tretji ob škodnem dogodku nevarno stvar uporablja nepooblaščeno proti volji imetnika te stvari, imetnik stvari za škodo ne odgovarja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057692
ZOR člen 189, 189/3, 195. ZPP člen 286, 286b.
materialna škoda – izgubljen dobiček – dnevnice – običajni namen dnevnic – pravočasno grajanje procesnih napak – prepozno podajanje navedb
V izgubo na zaslužku kot materialno škodo, ki je nastala oškodovancu, sodijo tudi zneski dnevnic (brez stroškov malice), saj bi jih ta prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063006
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 46, 46/1, 46/2, 49, 49/1, 49/1-1. ZIZ člen 242, 243, 244, 245.
sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – podlaga za vknjižbo zastavne pravice po uradni dolžnosti
Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo. Vknjižba se opravi po uradni dolžnosti. Izvršilno sodišče mora sklep o zavarovanju poslati zemljiškoknjižnemu sodišču. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - PRAVO DRUŽB
VSL0063000
ZDen člen 2, 2/2, 68, 88. ZLPP člen 10.
uveljavljanje ničnosti pravnih poslov – zahteva za denacionalizacijo – pravni interes – vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi
Tožeča stranka začasne odredbe, s katero bi zahtevala prepoved lastninjenja I., p.o. ni predlagala, zato vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi ni možna. Tožeča stranka ne more imeti pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti po 88. členu ZDen. Namen tovrstne tožbe je z razveljavitvijo pravnih poslov doseči vrnitev premoženja v naravi, za kar bi morala izkazati, da bi ji uspeh v konkretni pravdi odprl možnosti, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi svojo pravico ali korist, ki ji jo zagotavlja ZDen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0062186
ZOR člen 18, 18/2, 751, 751/1, 941, 941/2. ZIZ člen 173. ZPPSL člen 131, 131/1, 143, 143/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandat – pogodba o zavarovanju poklicne odgovornosti – odškodninska odgovornost zavarovalnice – prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku
Pri ravnanju odvetnika ni šlo zgolj za zmotno pravno naziranje. Odvetnik bi moral vedeti, da mora terjatev in ločitveno pravico prijaviti v stečajnem postopku, opustitev prijave pa je groba napaka pri opravljanju odvetniške dejavnosti. Zaradi te napake tožeča stranka ni bila poplačana kot ločitvena upnica iz posebne stečajne mase, temveč le sorazmerno iz splošne razdelitvene mase.
Posamezen upnik lahko po začetku stečajnega postopka doseže poplačilo svoje terjatve samo v stečajnem postopku na podlagi sklepa o glavni razdelitvi oziroma drugega sklepa stečajnega senata. Splošno pravilo o prepovedi izvršb pa ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na zahtevke, katerih predmet niso terjatve, ki se poplačajo iz splošne stečajne mase, to pa so terjatve, zavarovane z ločitveno pravico.
Napačno je stališče, da je zaradi tega, ker je bil izvršilni postopek že skoraj zaključen in je bil izdan že sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, zaradi česar v skladu s 173. členom ZIZ ugasne zastavna pravica, tudi ločitvena pravica prenehala.
Zahteva, da bi moralo sodišče v vsaki fazi postopka stranke seznanjati o vseh delih odločitve, je pretirana. Poleg tega sodišče odloči o (ne)obstoju nekega dejstva na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in uspeha celotnega dokaznega postopka, zato v fazi, ko dokazni postopek še ni končan, sodišče takšne ocene niti ne more podati.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavljajo odvetniški stroški za sestavo poziva na plačilo dolga materialno škodo. Gre za stroške, ki so nastali pred postopkom in zaradi postopka.
Ugotovljene spremenjene okoliščine utemeljujejo le zvišanje, nikakor pa ne znižanja preživnine. Znesek za zadovoljitev preživninskih potreb otroka je soodvisen od zmožnosti njegovih staršev. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da tako tožnik kot mati toženk ob upoštevanju otroškega dodatka in štipendij, lahko zagotovita toženkama pokritje celotnih stroškov življenjskih potreb.
Iz dopisa toženca povsem jasno izhaja, da tožnik ni utrpel (telesnih in duševnih) bolečin ter strahu take stopnje, da bi njihova stopnja in trajanje opravičevale denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, sploh upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve.