OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068053
ZPP člen 243, 254, 254/1, 254/2, 254/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – dokaz z izvedencem – nestrinjanje z izvedenskim mnenjem – nasprotje med izvedenskimi mnenji – presoja izvedenskega mnenja
Ker sodišče ne razpolaga s strokovnim mnenjem, saj je ravno zato določilo izvedenca, tudi ne more samo presojati, katero od različnih strokovnih mnenj je pravilno. Za takšno izbiro sodnik ni strokovno kompetenten, zato mora ugotovljena nasprotja ali nejasnosti razčistiti z zaslišanjem izvedenca ali z drugim izvedencem.
Sodišče je dolžno odpraviti nasprotja v mnenju enega ali več izvedencev, nejasnosti in pomanjkljivosti, zato zaslišanje izvedenca ali določitev drugega izvedenca ni nov dokazni predlog, pač pa takšno ravnanje sledi cilju, da se razčistijo odločilna strokovna vprašanja o istem dejstvu.
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 402, 402/3.
prestajanje kazni zapora – hišni zapor – nadomestitev izvršitve kazni zapora – obsojenčevo zdravstveno stanje – okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom
Tretji odstavek 86. člena KZ-1 določa, da se kazen zapora do devetih mesecev lahko nadomesti s hišnim zaporom; da o nadomestnem hišnem zaporu odloči sodišče s sklepom, s katerim določi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo; da sodišče lahko obsojencu izjemoma dovoli, da se za določen čas oddalji iz prostorov, kjer se izvaja hišni zapor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela ter da če se obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hišni zapor, ali pa to stori izven dovoljenega časa, lahko sodišče odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši.
Navedeno zakonsko določilo torej opredeljuje hišni zapor kot zapor, ki se od prestajanja zapora v zavodu ne razlikuje v intenziteti odvzema prostosti, temveč v prostoru, kjer se izvaja, to je v poslopju, v katerem obsojenec stalno ali začasno prebiva oziroma javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, torej ne v zavodu za prestajanje kazni zapora.
URS člen 22. ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 191, 191/1, 191/2, 202.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo – subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani – naknadno sosporništvo – pogoji za sosporništvo – privolitev toženca v vstop novega tožnika - izpolnitev v korist pridobitelja – prilagoditev zahtevka ob odtujitvi stvari med pravdo
Določba 191. člena ZPP omogoča vstop novega tožnika v pravdo brez privolitve tožene stranke, vendar morajo biti izpolnjeni pogoji, da je o sosporništvu sploh mogoče govoriti.
Ker gre za odtujitev stvari oziroma pravice med pravdo, ni ovire, da se pravda med prvotnima strankama ne dokonča.
URS člen 14, 15, 26,33,67, 78. SZ člen 17, 75, 97, 129, 129/1-4. ZOR člen 132. OZ člen 111, 111/2, 488, 490. ZZK (1930) far. 2, 22. ODZ par. 432, 433, 434, 438. ZENDMPE člen 3. ZIP člen 251a – 251f. ZPIZ-1 člen 6, 289.
pravica do povračila škode - odgovornost za drugega - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa - zakonodajna funkcija države - odgovornost države za vzpostavitev evidenc na področju stavb in stanovanj - pasivna legitimacija države - pasivna legitimacija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije ni predstavljala državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, za čigar nepravilno delo bi odgovarjala država, temveč povsem samostojno samoupravno interesno skupnost s statusom pravne osebe s samostojno, z zakonom določeno odškodninsko odgovornostjo v razmerju do tretjih oseb.
Normativna oziroma legislativna protipravnost ravnanja je izkazana le, ko gre za očitno nasprotje z dolžnostjo izdaje predpisa, neposredno izvirajoče iz Direktive Evropskega parlamenta in sveta, Ustave RS, zakona ali odločbe Ustavnega sodišča.
V obravnavanem primeru, ko se odloča le še o zahtevku po nasprotni tožbi kot samostojnem tožbenem zahtevku, je potrebno uporabiti določbe ZPP o sporu majhne vrednosti, kjer so pritožbeni razlogi omejeni.
pravica do sodnega varstva – vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Po 8.a členu ZVVJTO imajo upravičenci do vračila vlaganj pravico do sodnega varstva po pravilih nepravdnega postopka ne samo v primeru, če državni pravobranilec zavrne zahtevek za vračilo vlaganj, pač pa po 2. odstavku navedenega člena tudi takrat, če državni pravobranilec v predpisanem roku ne pripravi predloga za sklenitev pisne poravnave ali ne odgovori vlagatelju zahtevka, ali je upravičenec po tem zakonu; v tem primeru lahko vlagatelj zahtevka v dveh mesecih po izteku predpisanega roka za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave vloži predlog za rešitev zahtevka pri pristojnem okrajnem sodišču.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sprejemanje uradnih pošiljk
Tudi sodna pošiljka, naslovljena na družbo, z naslovom, ki je vpisan v sodni register, je bila vrnjena z oznako „naslovnik neznan“, zato družba z ugovorom ni uspela dokazati, da na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register sprejema uradna pisanja, s tem pa ne tudi ovreči ugotovitve, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ne posluje.
domneva umika tožbe – izostanek s poravnalnega naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka
Ob isti uri in na isti dan sta bili razpisani dve glavni obravnavi med istima strankama, ki objektivno nista mogli biti navzoči na obeh narokih. Navedeno je nedvomno upravičen razlog za izostanek pravdnih strank z enega izmed narokov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi bistvo poravnalnega naroka, torej v podani možnosti za sklenitev sodne poravnave med strankama.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068018
SZ – 1 člen 84, 84/4. ZOR člen 45, 45/3. OZ člen 33, 33/2, 52, 55, 55/1, 56, 56/1, 58, 190, 190/3, 191, 587, 587/1.
najemna pogodba – obličnost najemne pogodbe - oddaja stanovanja v najem – domneva popolnosti listine – teorija o realizaciji pogodbe – predpogodba – neupravičena obogatitev – sila – pravica zahtevati nazaj
Skladno s teleološko razlago predpisane obličnosti je treba ugotoviti, da je pisnost določena zaradi varstva interesov strank najemne pogodbe. Ob upoštevanju načela afirmacije pogodb je treba ugotoviti, da ničnost ni ustrezna sankcija za kršitev obličnostnih zahtev SZ-1 in zakon takšne sankcije niti ne predpisuje.
Tožnik navaja svoje »pričakovanje«, »dobro vero«, da bo toženka izpolnila »obljubo« o prodaji zadevne hiše. To nedvomno niso bistvene sestavine glavne pogodbe, ki jih mora v skladu s 3. odstavkom 45. člena ZOR vsebovati predpogodba, da je veljavna.
Zatrjevane grožnje z izselitvijo že abstraktno ne morejo pomeniti sile v smislu 191. člena OZ. Skladno z najemno pogodbo je toženka imela pravico zahtevati plačevanje dogovorjene najemnine, tožnik pa ob izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ni mogel imeti razloga za strah pred izselitvijo s strani toženke.
URS člen 26. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost države – pravica do sojenja v razumnem roku – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – omejitev teka zamudnih obresti – zakonske zamudne obresti kot škoda – vzročna zveza med kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku in neprisojenimi zamudnimi obrestmi – izgubljeni dobiček – razlika do popolne odškodnine
Krajši sodni postopek ne pomeni, da za upnika ne velja pravilo ne ultra alterum tantum, kot po drugi strani daljše trajanje sodnega postopka ne pomeni, da se za tek obresti uporabi pravilo ne ultra alterum tantum. Različno obravnavanje upnikov glede teka zakonskih zamudnih obresti je utemeljeno na odločbi US RS, pri čemer dolžina sodnega postopka sama po sebi nima vpliva na tek zakonskih zamudnih obresti.
Tožeča stranka kot upnik za čas po 1. 1. 2002 na podlagi materialnega prava ni bila upravičena do zakonskih zamudnih obresti, zato svoje škode ne more utemeljevati na zakonskih zamudnih obrestih, ki že same po sebi pomenijo tipizirano odškodnino. Pravica do popolne odškodnine predpostavlja nastanek neke konkretne škode, ki pa je tožeča stranka ni izkazala. Med domnevno nastalo premoženjsko škodo in kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku ni pravno relevantne vzročne zveze, saj ni mogoče špekulirati, kakšen bi bil izid sodnega postopka, če bi sodišče spoštovalo pravico do sojenja v razumnem roku.
OZ člen 131, 131/1, 165, 417. ZJC člen 3, 3/1, 3/2. ZDARS člen 3, 3/1.
premoženjska škoda – škoda na stavbi zaradi izgradnje ceste – škoda lastnika objekta – prenos lastninske pravice na nepremičnini – cesija odškodninske terjatve
S prenosom lastninske pravice na nepremičnini ne pride do prenosa že pred tem zapadle odškodninske terjatve zaradi škode na nepremičnini.
Posledica kršitve pogodbene obveznosti oziroma neizpolnitve le-te je lahko škoda, v konkretnem primeru bi to bila škoda tožnice, ki je svoj del obveznosti (denarni prispevek h kupnini) izpolnila. Vendar tudi za tak primer velja, da je treba izkazati vse predpostavke civilnega delikta, kar tožnici v obravnavanem primeru ni uspelo.
Ker je tožnik tudi sam predlagal izvedenca, je sklep sodišča prve stopnje, da je tožena stranka upravičeno predlagala, da tožnika pregleda zdravnik cenzor, pravilen. S tem ni tožena stranka prišla v dolžniško zamudo. Pri takšnem zahtevku, kot je bil, gre za dokazilo, da je bilo mnenje zdravnika cenzorja potrebno. To je zavarovalnica dokazala, saj je izplačala škodo v razumnem roku in po prejemu tega mnenja.
služnost – prenehanje služnosti – bistveno spremenjene okoliščine
Služnost zaradi neuporabe preneha v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 223. člen SPZ. Prenehanje služnosti se ugotovi z ugotovitveno odločbo, ki je tudi podlaga za izbris vknjižene služnosti v zemljiški knjigi. Imetnik vknjižene služnosti ni dolžan dati nobenega izbrisnega dovoljenja.
sklepčnost odškodninske tožbe – trditveno breme – dokazno breme – odškodninska tožba – škoda iz naslova manjvrednosti nepremičnine zaradi posegov tretjega
Tožnica je svojemu trditvenemu bremenu glede vzročne zveze zadostila že s tem, ko je navedla, da je bila zaradi nezakonitih posegov toženca njena nepremičnina manj vredna, zaradi česar je zanjo dosegla nižjo kupnino. V takšnih trditvah je vsebovano tudi dejstvo, da je kupec po nižji ceni kupil nepremičnino le in zgolj zaradi gradbenih posegov tožene stranke.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neznan na poslovnem naslovu
Registrsko sodišče se je pri odločitvi o izkazanosti izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP pravilno oprlo na dejstvo, da se je poštna pošiljka s sklepom o začetku postopka likvidacije naslovljena na družbo vrnila z registrskega naslova z oznako: neznan.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0068002
ZD člen 210, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva – napotitev na pravdo – nujni delež – ugotovitvena tožba – pravni interes
Z napotitvenim sklepom se izkazuje pravni interes za ugotovitveno tožbo, stranka sama pa mora presoditi, katera so relevantna dejstva in jih zatrjevati ter ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1. SZ člen 65, 65/1, 67, 67/5.
dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije
Pravilno je stališče registrskega sodišča, da bi predlagateljica lahko kot solastnica objekta na naslovu, katerega ima družba vpisan svoj poslovni naslov, s svojim predlogom za začetek postopka izbrisa uspela le, če bi izkazala, da ni noben od solastnikov objekta družbi ni dovolil, da posluje na naslovu solastnega objekta.
Lastnik lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba, če rok ni določen, pa v 60. dneh od prejema računa. Tožena stranka bi se lahko tožbenemu zahtevku uspešno uprla, če bi svojo obveznost plačila dolgovanih zneskov najemnine in stroškov za stanovanje v celoti izvršila v roku, ki je naveden v opominu ali pa v celoti izpolnila dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili dne 15.4.2008.