začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana nevarnost
Finančne težave tožene stranke same po sebi ne izkazujejo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali močno otežena, pač pa so njena konkretna ravnanja tista, ki povzročijo to nevarnost. Ni potrebno, da bi drugotožena stranka s premoženjem razpolagala prav z namenom, da bi onemogočila ali otežila uveljavitev terjatve, vendar pa mora biti verjetno izkazano, da utegne biti zaradi njenega razpolaganja terjatev onemogočena ali otežena.
IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0058533
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 5/1-a, 22, 22-5, 25. ZIZ člen 40c, 40c/3, 44, 44/4, 100, 100/3, 136. ZPP člen 18, 18/3. ZMZPP člen 4, 63, 63/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba I - izključna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na računu - krajevna pristojnost
Upnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika, ki ima sedež v Zvezni republiki Nemčiji, zato bi bilo lahko slovensko sodišče pristojno za odločanje po določbi 5. točke 22. člena Bruseljske uredbe I. Ker pa upnik ni predlagal izvršbe na nobeno dolžnikovo premoženje, ki bi se nahajalo na območju Republike Slovenije, predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti, slovensko sodišče pa ni pristojno za odločanje v tej zadevi.
odvzem poslovne sposobnosti - skrbnik za posebni primer
Skrbnik za poseben primer, ki ga sodišče postavi osebi, glede katere teče postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ne more imeti položaja njenega pooblaščenca, pač pa je v tem postopku samostojen udeleženec. Gre za odločanje o osebnem statusu, kjer dejanj neke osebe ni mogoče nadomestiti z dejanji neke druge osebe.
smrt oškodovanca – predlog za nadaljevanje postopka
Določba 55. člena ZKP velja le za primere, izrecno določene v navedeni določbi. Gre za primere, ko oškodovanec ali zasebni tožilec umre medtem, ko teče rok za predlog ali zasebno tožbo (predlog oz. zasebna tožba pa še nista bila vložena), ali ko umre med (kazenskim) postopkom.
Določba 55. člena ZKP pa ne daje podlage za razlago, da bi morale osebe, ki so upravičene prevzeti oz. nadaljevati pregon po smrti oškodovanca, že tekom postopka odločanja državnega tožilca o začetku pregona, v času treh mesecev od smrti oškodovanca, izkazati aktivnost v smeri nadaljevanja postopka oz. izjaviti, da nadaljujejo postopek.
Tožnici ni bilo odrejeno nadurno delo, temveč so se zobozdravniki, zaposleni pri toženi stranki, vključno s tožnico, prostovoljno odločili opravljati dodatno delo na podlagi ustnega dogovora s toženo stranko, ki je vseboval tudi dogovor o posebnem načinu plačila. Dogovorjeno plačilo so prejeli, zaradi česar tožbeni zahtevek tožnice za dodatno plačilo ur, ki jih je opravila preko polnega delovnega časa, ni utemeljen.
ZPP člen 76, 76/1, 76/3, 80, 105, 105/2, 337, 337/1. SPZ člen 119, 119/2.
stranke postopka – označba stranke – sposobnost biti stranka – podeljena sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – fizična in pravna oseba – etažni lastniki – skupnost lastnikov
Oznaka upnika le kot „etažni lastniki“ ne zadostuje, ker ni dovolj opredeljena, saj kot stranke postopka lahko nastopajo samo konkretne fizične osebe z imeni in priimki ali konkretne pravne osebe s firmami oziroma ustreznimi oznakami. Lastniki stanovanj določene večstanovanjske stavbe (t. i. etažni lastniki stanovanjske stavbe) sami po sebi nimajo sposobnosti biti stranka v postopku.
ZJC člen 5, 5/1, 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 15, 18, 23.
vzdrževanje javnih cest – poškodba vozila zaradi kamna na cestišču – vzdrževalec ceste – skrbnost dobrega strokovnjaka
Vzdrževalka ceste je dolžna skrbeti za čiščenje in vzdrževanje cest kot tudi za redno vzdrževanje brežin neposredno ob cestah, zato odgovarja za škodo na avtomobilu, ki jo je povzročil kamen, ki je padel na cesto. Svoje odgovornosti bi se razbremenila le v primeru, če bi dokazala, da je storila vse, kar terja stroka, da do škode ne bi prišlo.
Po ZST – 1 pritožba zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ni predvidena. Ker ZST – 1 pritožbe zoper tak sklep ne ureja in smiselna uporaba določb ZPP ni možna, pomeni da stranka v postopku za plačilo sodne takse nima pritožbe.
zahtevek za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost prijave stroškovnega zahtevka – določljivost zahtevka na povrnitev pravdnih stroškov - priče
Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se mora pravočasno uveljaviti. Do kdaj lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave.
Res je, da mora biti zahteva za povrnitev stroškov opredeljena, vendar pa sodna praksa v določenih primerih šteje, da zadošča, da je stroškovni zahtevek določljiv, če že ni določen. Navedeno pomeni, da bi bila zahteva tožene stranke tudi v primeru, če le-ta v stroškovniku ne bi opredelila višine stroškov zaslišanih prič v denarnem znesku, ampak bi navedla zgolj, da zahteva povrnitev stroškov prič, dovolj določena, da bi sodišče o njej lahko odločilo.
plačilo sodne takse za ugovor – pravočasnost plačila – navedba napačne sklicne številke
Dolžnik je znotraj zakonsko določenega roka, ki ga je sodišče navedlo v plačilnem nalogu, plačal sodno takso za ugovor v znesku 40,00 EUR na prehodni podračun sodišča prve stopnje, določen za plačevanje sodnih taks. Pri tem je uporabil sklicno številko 20001-00005249199, čeprav je bilo v navedenem plačilnem nalogu navedeno, da mora pri plačilu navedene sodne takse obvezno uporabiti sklic 20001-000052493199, kar pomeni, da je bilo pri uporabi pravilne sklicne številke s strani dolžnika izpuščeno število 3. Uporabo navedene nepravilne sklicne številke, je glede na omenjene konkretne okoliščine primera treba šteti za očitno pisno napako, ki se lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Tako glede na ugotovitve pritožbenega sodišča in upoštevajoč sodno prakso pritožbeno sodišče zaključuje, da je dolžnik navedeno sodno takso pravočasno plačal.
Dejstvo, da sporna inšpekcijska odločba očitno še ni pravnomočna, ker je pritožnik zoper njo sprožil upravni spor, ni odločilno. Za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis zadošča, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva, kar pomeni, da je potekel rok, ki je bil v odločbi določen za izpolnitev pritožnikove obveznosti. Pravna sredstva, ki jih inšpekcijski zavezanec uporabi v upravnem postopku in upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo, njene izvršitve ne zadržijo.
stroški izvršilnega postopka - priglasitev stroškov - obračun plačila za delo in stroške
V primeru, ko so stroški znani, pa zakon jasno pravi, da jih mora stranka priglasiti takoj, ko zanje zve. Zakon tudi izvršitelju nalaga, da mora upniku po opravljenem neposrednem dejanju izvršbe ali zavarovanja vročiti obračun plačila za delo in stroške. Postopek izvršbe lahko postopki odločanja o stroških le pospešijo, saj je dolžnik sproti seznanjen s tem, koliko narašča njegova obveznost, ker se izogiba izterjavi dolga.
ZST-1 člen 13, 13/2. ZIZ člen 40, 62. ZPP člen 180.
veljavnost sklepa o oprostitvi plačila taks - nadaljevanje izvršilnega v pravdnem postopku – pomanjkljiva tožbena trditev – nesklepčnost tožbe
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Navedeni sklep je bil izdan po toženčevi vložitvi ugovora v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine. Ta pravdni postopek ne predstavlja drugega postopka iz omenjenega 2. odstavka 13. člena ZST-1.
Ni jasna vsebina in zato tudi ne obseg zatrjevane toženčeve obveznosti. Iz tako pomanjkljivih tožbenih trditev ni mogoče sklepati na utemeljenost tožničinega tožbenega zahtevka. Takšna tožba je zato nesklepčna. Nesklepčnost tožbe pa pogojuje zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. SZ-1 člen 92. OZ člen 3, 311.
protispisnost – plačilo najemnine – stroški prenove stanovanja – stanje, ki omogoča normalno uporabo stanovanja – dogovor o pobotu
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, t.i. protispisnost, je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o zapisnikih o zaslišanju strank in prič ter med samimi zapisniki. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče določeno dejstvo ugotovi drugače kot izhaja iz posamezne izpovedbe.
ZDR člen 127, 204, 204/4. SKPgd tarifna priloga točka 2. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti tarifna priloga točka 1.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače (ker plača ni bila usklajevana skladno z določbami kolektivne pogodbe) je denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim sodiščem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je z ravnanji, očitanimi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obšel notranje predpise, ki določajo poti preverjanja ustreznosti naložbe, zaradi tega ravnanja so uprava tožene stranke in sodelavci tožnika utemeljeno izgubili zaupanje vanj, tako da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
Ker je tožnik sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sprejela, tako da mu je na podlagi te odpovedi delovno razmerje prenehalo, njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo ni utemeljen.
Rok iz 2. odstavka 204. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče dogovorno niti podaljšati niti skrajšati. Tudi odločitev delodajalca po izteku roka, ki ga ima na razpolago za odločitev o pritožbi, zahtevi oziroma ugovoru delavca, delavcu ne odpre novega roka za sodno varstvo. Tako bi moral tožnik po izteku 8 dnevnega roka, v katerem bi morala tožena stranka odločiti o njegovi pritožbi, v nadaljnjih 30 dneh vložiti tožbo, da bi bila ta dopustna.
ZPP člen 105a, 105a/3, 191, 191/1, 191/1-1. ZST člen 16, 16/2.
materialno sosporništvo – navadno sosporništvo – plačilo sodne takse za pritožbo – prepozno plačana sodna taksa za pritožbo
Tožnice so kot soupravičenke iz denacionalizacije materialne sospornice, saj od povzročitelja škode zahtevajo plačilo odškodnine na isti dejanski in pravni podlagi. Materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno. Za vsako od tožnic se lahko izda različna sodba, vsaka od njih pa je v pravdi samostojna stranka. Gre za navadne sospornice, katerih procesna dejanja učinkujejo le zanje.