Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. Ni potrebno, da je sklep o izvršbi pravnomočen.
Stranka mora skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP kršitev pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če jih stranka brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Lastninska pravica na premičninah je neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi. Dejstvo, da je bilo vozilo registrirano na ime toženke, še ne pomeni, da je bila tudi lastnica vozila v stvarnopravnem pomenu lastninske pravice.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO
VSL0065644
ZZK-1 člen 86.
nedopustnost izvršbe – zaznamba izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – lastninska pravica v pričakovanju – slaba vera
Za presojo toženkine dobre vere ni odločilen trenutek vložitve predloga za zavarovanje, saj upnik zastavno pravico v skladu z določbo 86. člena ZZK-1 pridobi z zaznambo oziroma takrat, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča o izdanem sklepu. To je torej trenutek, ko bi moral biti upnik v dobri veri.
prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja – nadaljevanje postopka
Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065643
OZ člen 131. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih člen 6, 6/2. ZPP člen 8.
Skladno z določili Pravilnika morajo biti tla v bazenu nedrseča in varna. Iz dejanskih ugotovitev sodišča pa izhaja, da je bilo na ta način za varnost tudi poskrbljeno.
odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom – policist – nesporna dejstva – razpravno načelo
Sodišče praviloma ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali, kakor tudi ne dejstev, ki med njima niso sporna.
V zvezi z delom je storjeno tudi dejanje, ki ga delavec izvrši iz osebnih razlogov, a “pod plaščem avtoritete svoje službe“.
določitev preživnine - potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – stiki z otrokom
Stiki med toženko in U. so določeni v dokaj skromnem obsegu, kar je po presoji pritožbenega sodišča predvsem posledica neurejenih odnosov med pravdnima strankama in njune nezmožnosti vzpostaviti medsebojno tvorno komunikacijo v zvezi z vsemi vprašanji, ki se nanašajo na U. vsestranski osebni razvoj, ne pa posledica tega, da bi si U. želela kolikor je le mogoče redke stike z materjo.
ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota - zakonita posest – kupna pogodba sklenjena z nelastnikom
Kupna pogodba, sklenjena z osebo, ki ni vpisana kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova in onemogoča pridobitev zakonite posesti.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vknjižba lastninske pravice – materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku – meje pravnomočnosti
V nepravdnem postopku postane pravnomočen izrek odločbe, ki oblikuje pravno razmerje tudi za bodoče. Določeno pravno razmerje se uredi glede na dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno v trenutku odločitve v nepravdnem postopku. Treba pa je računati s tem, da se bo morda dejansko stanje tako spremenilo, da bo potrebno s sodno odločbo že urejena razmerja morda kdaj zaradi prilagoditve resničnemu stanju spremeniti.
Pri vseh sodnih odločbah učinkuje negativni vidik materialne pravnomočnosti – prepoved ponovnega sojenja ob identičnih za odločitev relevantnih okoliščinah. Ob nespremenjenih okoliščinah torej vedno velja pravilo ne bis in idem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065656
OZ člen 164. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14.
restitucijski zahtevek - premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja – izvedensko mnenje – izvedensko mnenje v drugem postopku – predložitev računa za popravilo vozila
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da mora odgovorna oseba vzpostaviti stanje, kot je bilo, preden je škoda nastala. Glede na naravo stvari je restitucija možna v več oblikah. Če povzročitelj škode ne vzpostavi prejšnjega stanja, lahko oškodovanec poškodovano stvar sam nadomesti z novo oziroma jo popravi že pred vložitvijo tožbe ter v tem primeru višino škode dokazuje z računom, lahko pa od toženke zahteva denarni znesek, s katerim bo po prejemu navedenega denarnega zneska sam odpravil to škodo. Ker je bil tožnikov avto v prometni nesreči poškodovan, se je njegov restitucijski zahtevek spremenil v denarnega.
Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom v luči načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedeniškega mnenja iz kazenskega spisa zato brez soglasja volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz.
odškodnina zaradi zdravniške napake – skrbnost strokovnjaka
Odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke.
zdravnik ne ravna kot je treba oz. je zdravniški poseg nedopusten, kadar je njegovo ravnanje nestrokovno ali če zanj nima bolnikovega soglasja. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega, saj je v skladu z določilom 2. odstavka 6. člena OZ dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.
zamudna sodba – nepredložitev pooblastila za zastopanje – odgovor na tožbo
Da je v odgovoru na tožbo zapisano, da je kot priloga priloženo (tudi) pooblastilo, niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje, da je temu bilo tako. Odvetnik se je zavezal pooblastilo predložiti v 8 dneh, pri čemer ga je sodišče tudi opozorilo na posledice nepredložitve. Tega ni storil, v spisu pooblastila ni, da je bilo pooblastilo po naroku poslano, tožena stranka ni z ničemer izkazala. Da naj bi bilo pooblastilo poslano z „navadno pošto“, gre v breme toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060685
ZPP člen 254. OZ člen 131.
dokaz z izvedencem – nasprotje in nejasnost v izvedenskem mnenju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – ustrezna prerazporeditev invalida na delovno mesto
V kolikor je sodišče menilo, da mnenje izvedenca ni popolno oziroma je v nasprotju s prej podanim mnenjem, bi moralo te nejasnosti odpraviti ob njegovem zaslišanju. Če pa kljub zaslišanju, ki je bilo izvedeno, teh nejasnosti ni bilo mogoče odpraviti, bi moralo postaviti novega izvedenca.
ZZK-1 člen 86, 90, 90/3, 90/1, 90/1-1. ZIZ člen 170.
zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočni sklep o izvršbi – izvršba na nepremičnine
Vpis zaznambe izvršbe in izbris hipoteke se izvede pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi oz. sklepa, s katerim se dovoljuje izvršba na nepremičnine (takoj po njegovi izdaji). Če bo sklep o izvršbi, na osnovi katerega sta sta vpisa dovoljena, na osnovi pritožnikovega, v izvršilnem postopku podanega ugovora, razveljavljen, bo po uradni dolžnosti odrejen izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0061400
OZ člen 131, 135, 183.
pravica pravne osebe do denarne odškodnine – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - osebnostna pravica – predpostavke krivdne odgovornosti – protipravnost ravnanja – izključitev protipravnosti - resna kritika – namen zaničevanja
Za opredelitev protipravnega ravnanja, kot enega od elementov civilnega delikta, zadostuje ugotovitev, da gre za dejanje, ki zmanjšuje vrednost in položaj, ki ga ima pravna oseba v določenem družbenem okolju.
Protipravnost je lahko izključena, če storilec dokaže resničnost svojih trditev ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost zatrjevanega. Protipravnost je izključena tudi v primeru, če se nekdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, politične dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
Zakonska dolžnost odreditve strokovnega pregleda je namenjena zagotovitvi možnosti povzročitelju škode, da preizkus alkoholiziranosti tudi dejansko opravi, zato v skladu z ustaljeno sodno prakso takšna dolžnost ne obstaja v primeru, ko udeleženec prometne nezgode preizkus alkoholiziranosti odkloni iz zdravstvenih razlogov ali iz objektivno neutemeljenega razloga.
Sodišče pri odločanju o nepremoženjski škodi ni vezano zgolj na celoten zahtevek kot seštevek posameznih odškodninskih postavk, ampak tudi na vsak posamezen zahtevek, ki se nanaša na katero koli izmed uveljavljanih pravno priznanih oblik nepremoženjske škode
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0057668
ZZK-1 člen 133, 133/1, 146, 147, 148, 149, 234, 234/1, 236, 236/3. SPZ člen 105, 108.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - vknjižba lastninske pravice na stanovanju - etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine
Ker v času prejema zemljiškoknjižnega predloga etažne lastnine na zadevnih nepremičninah še ni bilo, je zemljiškoknjižno sodišče pravilno zavrnilo tako predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine kot tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju.
zastaranje regresne terjatve zavarovalnice – tek zastaralnega roka – zastaranje občasnih dajatev – obročna odplačila - anuitete
Tožeča stranka je na podlagi izplačila odškodnine in po podani cesijski izjavi vstopila v pravni položaj posojilodajalca in je za presojo poteka zastaralnega roka treba uporabiti določbo 6. odstavka 357. člena OZ.
Da obročna odplačila lahko štejemo kot anuitete, morajo biti podani trije pogoji. Anuitete morajo biti vnaprej določene, zneskovno enake in zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za anuiteto in zato tudi ne za triletni zastaralni rok, pač pa za navadna obročna odplačila, za katera 2. odstavek 347. člena OZ posebej določa, da glede njih ne velja krajši triletni zastaralni rok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060679
ZOR člen 99, 99/2. ZPP člen 181.
razlaga pogodb – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – stvarna služnost – pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – prava stvarna služnost – pravica uporabe nepremičnine – prodajna pogodba – skupen namen pogodbenikov – teorija volje – ugotovitveni zahtevek
Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, katere bistven element je zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini za potrebe gospodujoče nepremičnine ustanovil stvarno služnost. Vendar s samo sklenitvijo stvarna služnost ne nastane. Pogodbena stranka iz njenega naslova pridobi le obligacijski zahtevek, s katerim lahko od druge stranke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
V 99. členu ZOR je za razlago pogodb uveljavljena teorija volje, s katero se v primeru spornosti pogodbenih določil lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli le s proučevanjem tega, kako se volja kaže v izjavi. Zakon govori o spornih določilih, ko torej stranka uveljavlja, da je bil skupen namen pogodbenikov drugačen kot sicer izhaja na prvi pogled iz določb pogodbe, če se presojajo tako, kot se glasijo.