OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065656
OZ člen 164. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14.
restitucijski zahtevek - premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja – izvedensko mnenje – izvedensko mnenje v drugem postopku – predložitev računa za popravilo vozila
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da mora odgovorna oseba vzpostaviti stanje, kot je bilo, preden je škoda nastala. Glede na naravo stvari je restitucija možna v več oblikah. Če povzročitelj škode ne vzpostavi prejšnjega stanja, lahko oškodovanec poškodovano stvar sam nadomesti z novo oziroma jo popravi že pred vložitvijo tožbe ter v tem primeru višino škode dokazuje z računom, lahko pa od toženke zahteva denarni znesek, s katerim bo po prejemu navedenega denarnega zneska sam odpravil to škodo. Ker je bil tožnikov avto v prometni nesreči poškodovan, se je njegov restitucijski zahtevek spremenil v denarnega.
Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom v luči načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedeniškega mnenja iz kazenskega spisa zato brez soglasja volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz.
odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom – policist – nesporna dejstva – razpravno načelo
Sodišče praviloma ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali, kakor tudi ne dejstev, ki med njima niso sporna.
V zvezi z delom je storjeno tudi dejanje, ki ga delavec izvrši iz osebnih razlogov, a “pod plaščem avtoritete svoje službe“.
izvršilni naslov – trditveno in dokazno breme – informativni dokaz – nedovoljenost informativnih dokazov – dokazilo o plačilu
Neka listina je lahko izvršilni naslov le v postopku med osebami, ki so stranke v takšni listini.
Nedvomno poizvedovalni (informativni) dokaz v pravdnem postopku ni dovoljen. Poizvedovalni dokaz ne potrjuje navedb stranke, ampak se z njimi dejstva, ki bi jih morala stranka navajati, šele ugotavljajo.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpis na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
Na pravnomočni sklep izvršilnega sodišča, izdanega v izvršilnem postopku na nepremičnino, je zemljiškoknjižno sodišče vezano. S sklepom o izročitvi je bila že originarno pridobljena lastninska pravica in vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi nima konstitutivnega učinka.
ZTLR člen 28, 28/2. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota - zakonita posest – kupna pogodba sklenjena z nelastnikom
Kupna pogodba, sklenjena z osebo, ki ni vpisana kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi, ne predstavlja veljavnega pravnega naslova in onemogoča pridobitev zakonite posesti.
tuja pomoč – renta iz naslova tuje pomoči – medsebojna pomoč zakoncev
Samo dejstvo, da pomoč tožniku nudi partnerka, ni pomembno, saj ima oškodovanec pravico tudi do stroškov tuje pomoči, ki mu jo nudijo sorodniki oziroma zakonec. Ni torej pomembno, ali je oškodovanec pomoč dolžan plačati, ampak zgolj to, da oseba, ki pomoč nudi, to ni bila in ni dolžna. Zakonska zveza je po 13. členu ZZZDR sicer res zveza, ki med drugim temelji tudi na medsebojni pomoči, vendar pa s tem ni mišljena pomoč, ki je potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba, pač pa vsakodnevna (vzajemna) pomoč obeh zakoncev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061432
ZPP člen 180, 273, 285. SPZ člen 77, 77/1, 77/2.
materialno procesno vodstvo – poprava tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - ureditev meje v pravdi – močnejša pravica– katastrska meja
Aktivnost sodišča je usmerjena v ugotavljanje in razjasnjevanje dejanskega stanja, ne pa v pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Ta mora biti določen, njegovo konkretno oblikovanje pa je prepuščeno strankam.
Katastrska meja bi sicer lahko bila osnova za odločanje po principu močnejše pravice, v skladu z 2. odstavkom 77. člena ZPP, a samo v primeru, da bi tožnica zatrjevala in dokazala, da je bila meja med pravdnima strankama po ZEN dokončno urejena oziroma določena v upravnem postopku.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – opravičljiv razlog – zamudna sodba – stroški s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje
Ker je toženec izkazal, da je prvi narok za glavno obravnavo opravičeno zamudil, pa tudi, da je bil zaradi izvedbe naroka brez njegove prisotnosti prikrajšan za učinkovito varstvo svojih pravic (kljub odgovoru na tožbo je bila izdana zamudna sodba), je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen.
Stroške postopka vrnitve v prejšnje stanje vedno trpi predlagatelj, ker gre za stroške, ki so se pripetili v njegovi sferi.
Ali predloženi dokazi zadoščajo za prepričanje o pravno relevantnih dejstvih, je odvisno tudi od ugovorov in moči argumentov nasprotne pravdne stranke.
preživljanje polnoletnega otroka - določitev višine preživnine – dohodki od dela polnoletnega otroka
Sodišče mora od ugotovljenih potreb odšteti morebitne otrokove lastne dohodke, kamor spada tudi štipendija, in starše zavezati le k kritju nepokritih potreb otroka. Dohodki od dela polnoletnega otroka so upoštevni, če zaradi dela niso ovirane njegove študijske obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060679
ZOR člen 99, 99/2. ZPP člen 181.
razlaga pogodb – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – stvarna služnost – pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – prava stvarna služnost – pravica uporabe nepremičnine – prodajna pogodba – skupen namen pogodbenikov – teorija volje – ugotovitveni zahtevek
Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, katere bistven element je zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini za potrebe gospodujoče nepremičnine ustanovil stvarno služnost. Vendar s samo sklenitvijo stvarna služnost ne nastane. Pogodbena stranka iz njenega naslova pridobi le obligacijski zahtevek, s katerim lahko od druge stranke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
V 99. členu ZOR je za razlago pogodb uveljavljena teorija volje, s katero se v primeru spornosti pogodbenih določil lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli le s proučevanjem tega, kako se volja kaže v izjavi. Zakon govori o spornih določilih, ko torej stranka uveljavlja, da je bil skupen namen pogodbenikov drugačen kot sicer izhaja na prvi pogled iz določb pogodbe, če se presojajo tako, kot se glasijo.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost
Za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi stiska hidravličnega bata med tem, ko se je povzpela na delujoči stroj, da bi odstranila aluminij, je tožena stranka krivdno odgovorna, ker je dopuščala, da se je delo opravljalo v nasprotju s pisnimi navodili in ker odprtine ni zaščitila, tako da delavci v področje premikanja bata ne bi mogli poseči.
Stranka mora skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP kršitev pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če jih stranka brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Lastninska pravica na premičninah je neodvisna od evidenc, ki jih vodijo upravni organi. Dejstvo, da je bilo vozilo registrirano na ime toženke, še ne pomeni, da je bila tudi lastnica vozila v stvarnopravnem pomenu lastninske pravice.
zastaranje regresne terjatve zavarovalnice – tek zastaralnega roka – zastaranje občasnih dajatev – obročna odplačila - anuitete
Tožeča stranka je na podlagi izplačila odškodnine in po podani cesijski izjavi vstopila v pravni položaj posojilodajalca in je za presojo poteka zastaralnega roka treba uporabiti določbo 6. odstavka 357. člena OZ.
Da obročna odplačila lahko štejemo kot anuitete, morajo biti podani trije pogoji. Anuitete morajo biti vnaprej določene, zneskovno enake in zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za anuiteto in zato tudi ne za triletni zastaralni rok, pač pa za navadna obročna odplačila, za katera 2. odstavek 347. člena OZ posebej določa, da glede njih ne velja krajši triletni zastaralni rok.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – vknjižba lastninske pravice – materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku – meje pravnomočnosti
V nepravdnem postopku postane pravnomočen izrek odločbe, ki oblikuje pravno razmerje tudi za bodoče. Določeno pravno razmerje se uredi glede na dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno v trenutku odločitve v nepravdnem postopku. Treba pa je računati s tem, da se bo morda dejansko stanje tako spremenilo, da bo potrebno s sodno odločbo že urejena razmerja morda kdaj zaradi prilagoditve resničnemu stanju spremeniti.
Pri vseh sodnih odločbah učinkuje negativni vidik materialne pravnomočnosti – prepoved ponovnega sojenja ob identičnih za odločitev relevantnih okoliščinah. Ob nespremenjenih okoliščinah torej vedno velja pravilo ne bis in idem.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 90, 90/1, 124. ZIZ člen 45, 45/2, 45/3, 46, 46/1, 167.
izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi – izvršljiv notarski sporazum – posredovanje sklepa o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču
Ko je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršljivega notarskega sporazuma o zavarovanju terjatve, torej izvršilnega naslova, ga pošlje izvršilno sodišče po 2. odstavku 45. člena ZIZ zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi.