ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob ugotovitvi, da je tožnik ves čas opozarjal na velika odstopanja v kakovosti izdelkov in jih nato ustrezno odlagal v različne škatle, je neutemeljen očitek v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je naklepno oziroma iz hude malomarnosti kršil pogodbene in obveznosti iz delovnega razmerja, ker ni upošteval kontrolnega postopka.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (1994) člen 11.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Pri izračunu odpravnine, do katere je tožnica upravičena zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je treba upoštevati ne le delovno dobo pri toženi stranki, ampak še delovno dobo pri njenem prejšnjem delodajalcu, od katerega je na podlagi instituta prevzema delavcev prešla k toženi stranki.
zamudna sodba – vročanje tožbe – izostanek odgovora na tožbo
Na sedežu tožene stranke ni bilo hišnega predalčnika in se je obvestilo o prispeli pošiljki pustilo na vratih naslovnika. Tako je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena. Razlogi, zakaj hišnega predalčnika ni bilo, za presojo vročanja in zakonitosti izpodbijane zamudne sodbe, niso bistveni.
dodatek za nego otroka – posebna nega in varstvo – alergije
Pri otroku je zaenkrat podana alergija le na dve osnovni hranili, brez navzkrižnih učinkov z ostalimi osnovnimi hranili, kar pomeni, da ne gre za alergijo na večje število osnovnih hranil, ugotovljene stopnje preobčutljivosti pa tudi niso visoke. Iz teh razlogov pri otroku ne gre za hudo bolezen v smislu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno varstvo in nego, zato tožeča stranka ni upravičena do dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
Predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki naložilo, da tožnici omogoči dostop do vsega gradiva, dokumentacije, delovnih sredstev in osebnih stvari, ki so se nahajale na njenem delovnem mestu, ni utemeljen, saj tožnica ni izkazala, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek nenadomestljive škode. Že pred podajo predloga za izdajo začasne odredbe je namreč tožena stranka tožnici omogočila dostop do vseh v predlogu omenjenih predmetov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – organizacijski razlog – povračilo stroškov v zvezi z delom
Na podlagi ugotovitve, da je pri toženi stranki prišlo do reorganizacije zaradi ekonomskih razlogov, v okviru katere je bilo delovno mesto, na katerem je delala tožnica, ukinjeno, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Ker so tožnici potni stroški nastali pri opravljanju dela pri toženi stranki, je upravičena do povračila potnih stroškov ne glede na dejstvo, da tožnica za vse poti ne razpolaga s potnimi nalogi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zaporna kazen – rok za podajo odpovedi – objektivni rok – subjektivni rok
Šestmesečni objektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela) je začel teči od dneva, ko je tožnik nastopil zaporno kazen v trajanju enega leta in dveh mesecev, subjektivni tridesetdnevni rok pa je začel teči od dneva, ko se je tožena stranka seznanila z dopisom, v katerem je navedeno, da tožnik prestaja zaporno kazen.
ZSPJS člen 16, 16/2, 16/3, 47, 47/8, 52, 52/1. ZRPJZ člen 14. ZJU člen 24, 111, 115. ZJU-B člen 84. Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 14, 14/3.
javni uslužbenec – napredovanje – napredovanje v višji plačni razred – napredovanje v višji naziv
Vse do uveljavitve Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v letu 2008 so se za napredovanje v višji plačni razred uporabljale določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki je bil sprejet na podlagi ZRPJZ. Vse do tega dne so se poleg teh določb, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji plačni razred znotraj naziva oziroma delovnega mesta, uporabljale določbe o napredovanju iz ZJU, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv.
Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožnik podal pripombe na izvedensko mnenje, in ker ni ugodilo njegovemu predlogu za zaslišanje izvedenca, mu je odvzelo pravico do izjave v postopku. Zagrešilo je absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. al. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Vročanje pisne obdolžitve in vabila na zagovor odvetniku, ki ga tožeča stranka ni pooblastila v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito. Zaradi te nezakonitosti je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – obveščanje zavoda
Četudi tožena stranka o spremembah programa razreševanja presežnih delavcev (oziroma seznama presežnih delavcev) ne bi obvestila Zavoda RS za zaposlovanje, ta okoliščina ne predstavlja kršitve, ki bi povzročila nezakonitosti rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki so bili uvrščeni na seznam po spremembi programa, s katerim se je skupno število presežnih delavcev znižalo, čeprav se je na seznam poleg prvotnih proizvodnih delavcev uvrstilo še manjše število režijskih delavcev.
rok za plačilo sodne takse – zakonski rok – nepodaljšljiv rok – predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse
Zakonski rok je neposredno določen v zakonu, sodni rok pa je tisti, pri katerem dolžino roka določi sodišče. Zakonski roki niso podaljšljivi. Odločitev prvostopnega sodišča o tem, da se predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za plačilo sodne takse zavrne, je tako pravilna.
zaznamba izvršbe – načelo formalnosti – stanje vpisov v zemljiški knjigi – pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
Zemljiškoknjižno sodišče prve stopnje je nepravilno poseglo v pristojnost izvršilnega sodišča in vpis dovolilo tudi na solastnem deležu osebe, proti kateri izvršba sploh ni bila predlagana.
odškodnina zaradi zdravniške napake – skrbnost strokovnjaka
Odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije ni, če je škoda nastala zaradi zapleta ali komplikacije med posegom kljub dejstvu, da je zdravnik ravnal v skladu s pravili stroke.
zdravnik ne ravna kot je treba oz. je zdravniški poseg nedopusten, kadar je njegovo ravnanje nestrokovno ali če zanj nima bolnikovega soglasja. Ravnanje je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja, pri čemer mora upoštevati vsakokratno stanje medicinske znanosti v trenutku posega, saj je v skladu z določilom 2. odstavka 6. člena OZ dolžan ravnati s skrbnostjo strokovnjaka.
enotna odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – katastrofalna škoda – tetraplegik – pričakovana življenjska doba – upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo
Glede na to, da je življenje tožnika praktično uničeno, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožniku prisodilo prenizko odškodnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065656
OZ člen 164. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-14.
restitucijski zahtevek - premoženjska škoda – vzpostavitev prejšnjega stanja – izvedensko mnenje – izvedensko mnenje v drugem postopku – predložitev računa za popravilo vozila
Temeljno načelo odškodninskega prava je, da mora odgovorna oseba vzpostaviti stanje, kot je bilo, preden je škoda nastala. Glede na naravo stvari je restitucija možna v več oblikah. Če povzročitelj škode ne vzpostavi prejšnjega stanja, lahko oškodovanec poškodovano stvar sam nadomesti z novo oziroma jo popravi že pred vložitvijo tožbe ter v tem primeru višino škode dokazuje z računom, lahko pa od toženke zahteva denarni znesek, s katerim bo po prejemu navedenega denarnega zneska sam odpravil to škodo. Ker je bil tožnikov avto v prometni nesreči poškodovan, se je njegov restitucijski zahtevek spremenil v denarnega.
Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom v luči načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedeniškega mnenja iz kazenskega spisa zato brez soglasja volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz.
Pritožbeni očitki, da sodišče pri določanju višine nujnega deleža ni upoštevalo slabega premoženjskega stanja prevzemnika kmetije, so neutemeljeni. Sodišče se je namreč oprlo na 3. odst. 15. člena ZDKG, ki izjemoma dopušča, da nujni dediči iz opravičenih razlogov dedujejo tudi zemljišče ali druge nepremičnine, če te niso pomembne za zaščiteno kmetijo. Sodišče je tako že upoštevalo slabše socialne razmere pritožnika in vrednost nujnih deležev vštelo tudi vrednost nepremičnin, ki so jih nujni dediči pridobili v naravi. V skladu s 1. odstavkom 15. člena ZDKG je socialne razmere pritožnika in gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije upoštevalo tudi pri določitvi roka za izplačilo nujnih deležev, ki lahko traja največ pet let.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060679
ZOR člen 99, 99/2. ZPP člen 181.
razlaga pogodb – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – stvarna služnost – pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti – prava stvarna služnost – pravica uporabe nepremičnine – prodajna pogodba – skupen namen pogodbenikov – teorija volje – ugotovitveni zahtevek
Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, katere bistven element je zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini za potrebe gospodujoče nepremičnine ustanovil stvarno služnost. Vendar s samo sklenitvijo stvarna služnost ne nastane. Pogodbena stranka iz njenega naslova pridobi le obligacijski zahtevek, s katerim lahko od druge stranke zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
V 99. členu ZOR je za razlago pogodb uveljavljena teorija volje, s katero se v primeru spornosti pogodbenih določil lahko korigira in dopolnjuje razlaga, do katere bi prišli le s proučevanjem tega, kako se volja kaže v izjavi. Zakon govori o spornih določilih, ko torej stranka uveljavlja, da je bil skupen namen pogodbenikov drugačen kot sicer izhaja na prvi pogled iz določb pogodbe, če se presojajo tako, kot se glasijo.