nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti kot podlaga za odškodnino zajema vse omejitve, ki jih ima oškodovanec in za katere je glede na redni tek stvari gotovo, da jih bo imel tudi v bodočnosti. Čeprav izvedenec ugotovi, da po uspešnem zdravljenju ni vzrokov za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, se lahko odškodnina prisodi, če o omejitvah izpovejo priče, ker dokaz z izvedencem ni vreden več kot dokaz s pričo.
Pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) je bistveno, ali je zavarovanec zmožen v polnem ali krajšem delovnem času od polnega opravljati delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, s tem, da zavarovancu ni mogoče določati omejitev pri delu. Omejitve so namreč vezane na invalidski postopek.
Vročanje pisne obdolžitve in vabila na zagovor odvetniku, ki ga tožeča stranka ni pooblastila v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito. Zaradi te nezakonitosti je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
invalid III. kategorije - drugo ustrezno delo - pravica do premestitve - delna invalidska pokojnina
Pokojni tožnik kljub sklenjenemu aneksu k pogodbi o zaposlitvi dejansko ni pričel z delom na drugem delu, ki bi bilo zanj ustrezno glede na ugotovljeno invalidnost III. kategorije. Zato je zavrnilna odločba toženca (da se pokojnemu tožniku ne prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zakonita.
reformatio in peius – ponovljeni postopek – odškodnina – nepremoženjska škoda
S tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tožnici za duševne bolečine zaradi strahu prisodilo višjo denarno odškodnino kot je bila prisojena s prvo sodbo, zoper katero se je tožena stranka pritožila, je kršilo prepoved reformatio in peius. Ta prepoved namreč ne velja le za pritožbeno sodišče, ampak velja v primeru razveljavitve sodbe in ponovljenega postopka tudi za sodišče prve stopnje.
ZDR člen 72, 73, 73/1. ZGD-1 člen 580, 580/4, 580/6, 591.
odpravnina – poslovodna oseba – individualna pogodba o zaposlitvi – pripojitev družbe
Vtoževana odpravnina sodi med terjatve v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, pomeni pa obliko odškodnine. Skladno s pogodbo o zaposlitvi, s katero je bila odpravnina dogovorjena, je tožnica zaradi pripojitve družbe, pri kateri je funkcijo opravljala, do odpravnine upravičena. Obveznost izplačati odpravnino je s pripojitvijo prešla med obveznosti tožene stranke kot prevzemne družbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – obveščanje zavoda
Četudi tožena stranka o spremembah programa razreševanja presežnih delavcev (oziroma seznama presežnih delavcev) ne bi obvestila Zavoda RS za zaposlovanje, ta okoliščina ne predstavlja kršitve, ki bi povzročila nezakonitosti rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki so bili uvrščeni na seznam po spremembi programa, s katerim se je skupno število presežnih delavcev znižalo, čeprav se je na seznam poleg prvotnih proizvodnih delavcev uvrstilo še manjše število režijskih delavcev.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ob ugotovitvi, da je tožnik ves čas opozarjal na velika odstopanja v kakovosti izdelkov in jih nato ustrezno odlagal v različne škatle, je neutemeljen očitek v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je naklepno oziroma iz hude malomarnosti kršil pogodbene in obveznosti iz delovnega razmerja, ker ni upošteval kontrolnega postopka.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Z odločitvijo o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odpadla pravna podlaga za izplačilo odpravnine. Zato tega zneska ni mogoče upoštevati pri določitvi odškodnine ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ampak je treba upoštevati dejstvo, da se je tožnica skoraj takoj zaposlila pri drugem delodajalcu za nedoločen čas, ter plačo pri drugem delodajalcu, delovno dobo, dopolnjeno pri toženi stranki, starost in izobrazbo tožnice.
Le za leto 2008 je uprava tožene stranke sprejela sklep, s katerim je zaposlenim izplačala božičnico kot prejemek, ki predstavlja obdaritev delavca, ki je v delovnem razmerju na dan praznika. V preteklih letih tak sklep ni bil sprejet, zaradi česar tožbeni zahtevek za plačilo božičnice v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v teh letih ni utemeljen.
Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožnik podal pripombe na izvedensko mnenje, in ker ni ugodilo njegovemu predlogu za zaslišanje izvedenca, mu je odvzelo pravico do izjave v postopku. Zagrešilo je absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. al. 2. odst. 339. čl. ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Čeprav je tožena stranka v času podaje odpovedi objavila prosta delovna mesta, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita, ker tožnik za prosta delovna mesta ni izpolnjeval pogojev strokovne izobrazbe.
ZDR člen 182, 182/1, 185. Kolektivna pogodba za gradbene dejavnosti člen 27, 27/2.
odškodninska odgovornost delavca – škoda
Nastanek škode zaradi tožnikovega neupravičenega izostanka z dela bi morala tožeča stranka dokazati, pri tem bi bila eventualno upravičena do odškodnine oz. ustrezne odmene v spornem obdobju po urni postavki pomožnih del oz. v skladu z osnovo plače toženca v zadnjem mesecu, ne pa do pavšalne odškodnine po kolektivni pogodbi dejavnosti v višini 5-kratnika toženčeve plače.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Delodajalec lahko organizira delovni proces v skladu s svojim potrebami in v okviru tega tudi odloča o ukinitvi posameznega delovnega mesta, vendar ob tem ne more organizacije delovnega procesa zlorabljati z namenom, da ukine delovno mesto in redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcu zgolj zato, ker je v predhodnem sodnem postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja uspel, tako da ga je bil delodajalec pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - invalidska komisija
Odsotnost z dela, dolgotrajna pasivnost in neaktivnost ne predstavljajo bolezni, zaradi katerih bi se tožnika, pri katerem je še podana preostala delovna zmožnost, razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in se mu priznalo pravico do invalidske pokojnine.
zamudna sodba – vročanje tožbe – izostanek odgovora na tožbo
Na sedežu tožene stranke ni bilo hišnega predalčnika in se je obvestilo o prispeli pošiljki pustilo na vratih naslovnika. Tako je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena. Razlogi, zakaj hišnega predalčnika ni bilo, za presojo vročanja in zakonitosti izpodbijane zamudne sodbe, niso bistveni.
Upoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka, ki je – glede na pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki so bile sklenjene v času podaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – razpolagala le z zaposlitvijo za določen čas, za to zaposlitev pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila dolžna ponuditi, razen v primeru, če so pogodbe o zaposlitvi za določen čas prikrivale zaposlitev za nedoločen čas.
ZSPJS člen 16, 16/2, 16/3, 47, 47/8, 52, 52/1. ZRPJZ člen 14. ZJU člen 24, 111, 115. ZJU-B člen 84. Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 14, 14/3.
javni uslužbenec – napredovanje – napredovanje v višji plačni razred – napredovanje v višji naziv
Vse do uveljavitve Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede v letu 2008 so se za napredovanje v višji plačni razred uporabljale določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki je bil sprejet na podlagi ZRPJZ. Vse do tega dne so se poleg teh določb, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji plačni razred znotraj naziva oziroma delovnega mesta, uporabljale določbe o napredovanju iz ZJU, ki se nanašajo na napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv.
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi tega pravico do nadomestila, ki po vsebini ne predstavlja odškodnine, tako da ni treba ugotavljati vseh elementov odškodninske odgovornosti niti za zastaranje ne velja posebni zastaralni rok iz 352. člena OZ, ampak velja splošni petletni zastaralni rok, ki je predpisan v delovnem pravu.