ZIZ člen 271. SPZ člen 234, 247, 247/1, 248. OZ člen 52.
začasna odredba – verjetnost terjatve - osebna služnost stanovanja – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo
Ker je toženec v ugovoru zoper izdano začasno odredbo zanikal obstoj kakršnekoli služnosti na njegovi nepremičnini, listine iz katere bi izhajalo, da je bila med pravdnima strankama na sporni nepremičnini dogovorjena služnost stanovanja pa tožeča stranka v tej fazi postopka v spis ni predložila, tožeča stranka v tej fazi postopka s stopnjo verjetnosti svoje terjatve ni dokazala.
Za uspešno uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve v skladu s 190. členom OZ mora stranka dokazati, da je prišlo do neutemeljenega premika premoženja, za katerega je sama prikrajšana, druga stranka pa je obogatena. Institut neupravičene obogatitve ima tedaj korektivno funkcijo, saj korigira neutemeljen premik premoženja, pri čemer brez obogatitve oziroma okoriščenja ni verzijskega zahtevka. Stranka, ki naj bi bila okoriščena, je dolžna vrniti samo korist, ki jo je dosegla.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog – zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – napačen pravni pouk – smiselna uporaba ZPP
Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru zoper plačilni nalog, ni dovoljena pritožba.
Dejstvo, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zapisalo pravni pouk, ki pritožbo zoper sklep dovoljuje, ne more vplivati na pravico do pritožbe, saj sodišče stranki ne more priznati pravice, ki ji je zakon ne daje.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izbris hipotek – stečajni postopek
V pravnomočnem sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ni določeno, da bi vknjižene hipoteke ostale vpisane, zato je bilo zemljiškoknjižno sodišče dolžno po uradni dolžnosti izbrisati vse hipoteke. Prav tako je bilo dolžno izbrisati vse vknjižene pravice prepovedi odtujitve in obremenitve, ki pa se morajo izbrisati brez izjem, potem ko je sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0021098
ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2. ZMZPP člen 63, 63/1. ZPP člen 431, 431/1, 433, 433/2. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 5/1, 5/1-a.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dolžnik s sedežem v drugi državi članici EU - izvršba na sredstva pri organizaciji za plačilni promet v drugi državi članici EU - dovolitev izvršbe, ki jo je treba opraviti v drugi državi članici EU - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba Bruseljske uredbe I
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo njegove denarne terjatve na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, pri čemer je iz v predlogu navedenih podatkov razvidno, da predlaga rubež in prenos teh sredstev iz računa, ki ga ima dolžnik odprtega pri eni izmed bank v navedeni državi članici EU. V skladu z določilom prvega odstavka 63. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP nobeno od sodišč v Republiki Sloveniji ni pristojno za dovolitev in opravo izvršbe v obravnavani zadevi, saj se ta glede na predlagano sredstvo izvršbe nikoli ne bi opravljala na območju Republike Slovenije. Kadar upnik vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi neizpolnitve svojih denarnih terjatev s strani dolžnika na pristojno izvršilno sodišče, se na podlagi takšnega predloga zoper dolžnika uvede izvršilni postopek, in ne postopek za izdajo izvršilnega naslova.
podružnica – sedež družbe – firma – nepravilna oznaka sedeža družbe – opomin – nepravilno zaračunana obveznost
Dejstvo, da je bil v kreditni pogodbi poleg sicer pravilno navedene firme tožeče stranke, naveden napačen sedež, ne pomeni, da je bila označena druga oziroma
neobstoječa pravna oseba.
Dejstvo, da tožeča stranka v opominih ni povsem pravilno izračunala višine obveznosti tožene stranke (v nasprotju z zakonom je obrestovala tudi zapadle in neplačane obresti), ne vpliva na upravičenost tožeče stranke do plačila stroškov opomina. Dejstvo, da je opomine izdelala podružnica oziroma da v njih ni naveden pravilen sedež pravne osebe, pa tudi ne more imeti za posledico „ničnosti“ opominov, saj sme (tudi) podružnica opravljati vse posle, ki jih sicer lahko opravlja družba.
vložitev pritožbe – več zakonitih zastopnikov – skupno zastopanje
Kadar lahko zakoniti zastopniki le skupaj veljavno zastopajo družbo, velja to tako na materialnopravnem področju kot tudi za opravljanje procesnih dejanj. Če v takšnem primeru procesno dejanje opravi le eden od zakonitih zastopnikov (na primer v imenu pravne osebe vloži pritožbo), se šteje, da takšnega dejanja ni opravil pravi zakoniti zastopnik oziroma upravičena oseba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003067
KZ-1 člen 324, 324/1. ZKP člen 253, 253/1.
predrzna vožnja v cestnem prometu – izvedenec – pregled predmetov
Za storitev kaznivega dejanja predrzne vožnje v cestnem prometu po 324. členu KZ-1 ne zadostuje, da storilec ravna na enega izmed načinov, taksativno naštetih v prvem odstavku 324. člena KZ-1, pač pa se mora takšnemu ravnanju pridružiti še dodatna kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, s katero storilec povzroči konkretno ogrozitveno posledico.
Obtoženčeva pravica do obrambe ni bila kršena s tem, ko z zagovornikom nista bila navzoča pri računalniški simulaciji prometne nesreče, ki jo je opravil izvedenec. Po prvem odstavku 253. člena ZKP izvedeneC pregleda predmete v navzočnosti organa, ki vodi postopek in zapisnikarja, razen če za pregled potrebna dolgotrajna preiskava ali če se preiskava opravi v zavodu oziroma pri državnem organu ali če je to iz moralnih oziroma neprimerno. ZKP pa izvedencu ne nalaga dolžnosti, da o izvedenstvu obvešča stranke ter jih vabi k navzočnosti pri izdelavi izvedenskega mnenja.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za ugovor – bolniška odsotnost delavke – organizacija sprejemanja sodnih pošiljk
Dolžnik, ki je pravna oseba ni zamudil roka za ugovor iz upravičenega razloga, saj bi si moral delo organizirati tako, da bi sprejemanje sodnih pošiljk in tudi odgovarjanje nanje, ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih, potekalo normalno in nemoteno, zaradi česar je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi prepozen in ga je bilo treba iz tega zavreči.
ZPP člen 18, 183. ZMZPP člen 48, 52, 52/1, 52/3, 53, 57.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - dogovor o pristojnosti - zavrženje tožbe
Če vloži tožnik tožbo pred slovenskim sodiščem, ki bi bilo pristojno, če ne bi bilo sporazuma o pristojnosti tujega sodišča, sodišče na dogovorjeno pristojnost ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor tožene stranke. Iz tega razloga se tožba ob predhodnem preizkusu ne zavrže, ampak se najprej pošlje toženi stranki v odgovor.
Iz noveliranega določila ZS nedvoumno izhaja, da je ne glede na to, kdaj v času sodnih počitnic med 15.7.2010 in 15.8.2010 je stranka prejela sodbo, začel rok za pritožbo teči od prvega naslednjega dne po izteku sodnih počitnic. Slednje so se iztekle z dnem 15.8.2010, torej je rok za pritožbo začel teči 16.8.2010.
ZPP člen 168, 168/1. ZST člen 14, 14/1. ZST-1 člen 39.
oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST
Sklep o oprostitvi sodnih taks učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Po prehodni določbi 39. člena ZST-1 se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena že pred uveljavitvijo ZST-1, torej v času veljavnosti ZST, se sporna taksna obveznost za pritožbo, čeprav je nastala v času veljave ZST-1, presoja po prejšnjem zakonu.
pravica do popravka – objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Pravica do popravka je vezana na prizadetost pravice oziroma interesa tistega, ki popravek zahteva. Tožnik lahko uveljavlja objavo popravka le zase, ne pa za drugega ali celo za neidentificirano osebo.
Po 1. odstavku 27. člena ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Navedena zahteva ne velja samo za odgovornega urednika, ampak tudi za sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku. Sodišče zato ne sme posegati v vsebino popravka z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka.
invalid III. kategorije - drugo ustrezno delo - pravica do premestitve - delna invalidska pokojnina
Pokojni tožnik kljub sklenjenemu aneksu k pogodbi o zaposlitvi dejansko ni pričel z delom na drugem delu, ki bi bilo zanj ustrezno glede na ugotovljeno invalidnost III. kategorije. Zato je zavrnilna odločba toženca (da se pokojnemu tožniku ne prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana, ker je tožnik neopravičeno odklonil vožnjo tovornega vozila, je zakonita. Na zakonitost odpovedi ne vpliva dejstvo, da je tožena stranka v odpovedi navedla napačno registrsko številko tovornega vozila, s katerim bi morala biti vožnja opravljena.
invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - invalidska komisija
Odsotnost z dela, dolgotrajna pasivnost in neaktivnost ne predstavljajo bolezni, zaradi katerih bi se tožnika, pri katerem je še podana preostala delovna zmožnost, razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in se mu priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Upoštevaje, da se je tožena stranka s sporazumom, ki ga je sklenila s sindikatom, zavezala tožnikom izplačati terjatve iz delovnega razmerja iz naslova regresa za letni dopust, jubilejne nagrade za 10 let dela, solidarnostne pomoči in odpravnine, in da je bilo v sporazumu izrecno določeno, da lahko delavci terjatve uveljavljajo pred sodiščem, so tožbe delavcev dopustne. Tožbeni zahtevki so utemeljeni do višine, kot izhaja iz sporazuma, tako da jim je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo v tem delu utemeljeno ugodilo z izdajo zamudne sodbe.
Pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo (bolniški stalež) je bistveno, ali je zavarovanec zmožen v polnem ali krajšem delovnem času od polnega opravljati delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, s tem, da zavarovancu ni mogoče določati omejitev pri delu. Omejitve so namreč vezane na invalidski postopek.
denarno nadomestilo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov ni izredna odpoved po določbi 112. člena ZDR, temveč jo je glede posledic mogoče obravnavati le kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca. Za tak primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca pa 19. člen ZZZPB izrecno izključuje pravico do denarnega nadomestila.
plača – sprememba pogodbe o zaposlitvi – ustni dogovor – dejansko delo
Tožena stranka ni mogla skleniti ustnega dogovora o nižji plači, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, čeprav je tožnik opravljal drugo, manj zahtevno delo. Tožniku bi morala ali zagotoviti opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ali pa bi morala uskladiti pogodbo o zaposlitvi z delom, ki ga je tožnik opravljal, prek instituta spremembe pogodbe o zaposlitvi. Kljub opravljanju drugega dela je tožbeni zahtevek tožnika za plačilo razlike do plače po pogodbi o zaposlitvi utemeljen.