Pravnomočni sklep o dedovanju glede dedičev in višine njihovih dednih deležev veže stranke in pravdno sodišče, kadar se to vprašanje postavi kot predhodno vprašanje.
SPZ člen 99, 217, 271/1, 217/2. ZPP člen 7, 154, 154/1, 165, 165/1.
razpravno načelo – zaščita pred vznemirjanjem – priposestvovanje stvarne služnosti
Le če so zatrjevana dejstva sporna in obenem pravno relevantna za odločitev v konkretnem primeru, se sodišče o njihovem obstoju prepriča na podlagi dokazov.
Tožba tudi sicer ni sklepčna. V kolikor tožeča stranka trdi, da Pogodba, ki ji jo je posredovala tožena stranka, predstavlja njeno ponudbo in v kolikor trdi, da je ponudbo sprejela, potem je pogodba sklenjena in tožeča stranka tožbenega zahtevka na njen podpis oziroma sklenitev nima. Imela bi le zahtevek na izpolnitev pogodbe.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odškodninska odgovornost – nevarna dejavnost – smrt sina oziroma brata - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega
Ostali tožniki, bratje pokojnega, zahtevajo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti brata na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oziroma poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. ZOR torej v tej določbi opredeljuje krog upravičencev do tovrstne odškodnine. V njem so tudi bratje in sestre pokojnega, vendar le ob izkazani predpostavki obstoja trajnejše življenjske skupnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – upokojitev – odpravnina
Ob ugotovitvi, da je tožnici delovno razmerje zakonito prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni upravičena do odpravnine ob upokojitvi, čeprav se je naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja upokojila.
ZDR člen 5, 57, 57/1, 60, 60/1, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku
Tožena stranka kot delodajalec, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve, se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki jo je utrpela tožnica (ki je bila pri njej zaposlena) pri uporabniku. Za škodo je krivdno odgovorna, ker pred začetkom dela ni pregledala prostorov, v katerih se je delo opravljalo, ker je tožnica delo opravljala brez predhodnega preizkusa iz varstva pri delu in ker tožnice o opravljanju dela ni posebej poučila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Ker je tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov po poteku šestmesečnega roka od nastanka razloga za odpoved, to je od odpovedi kupca, na katerega se je nanašal program, ki ga je delala tožnica, odpoved ni zakonita.
najemna pogodba – najemnina – bistvene sestavine pogodbe – stranske točke pogodbe – dogovor o višini najemnine
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi veljal ustni dogovor o stalni ceni najema 16,00 EUR na m2, namesto v Pogodbi zapisane 25,00 EUR na m2, brez kakršnegakoli pogoja, je odveč razpravljanje o tem, ali bi bil, če bi bil res sklenjen tako, kot je zatrjevala tožena stranka, veljaven. Le ob izkazanem soglasju volj glede s strani tožene stranke zatrjevanega dogovora bi bilo moč govoriti o fiktivnosti v Pogodbi zapisane najemnine.
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74. ZTLR člen 29. ZPP člen 339/2-14, 355.
priposestvovanje – družbena lastnina – priposestvovalna doba - lastninjenje
Za določitev teka priposestvovanja je odločilno, kdaj se je parcela, ki je bila družbena lastnina, olastninila. To je odvisno od ugotovitev ustreznega zakona, na podlagi katerega je prišlo do lastninjenja.
soglasje volj – nesporazum o naravi pogodbe – neupravičena obogatitev – bistvena sestavina pogodbe
Dejanska ugotovitev, da je obstajalo soglasje med strankama le glede prenehanja najema (kar očitno ni sporno med strankama) in prepustitvi opreme, še ni zadostna za utemeljitev pravne podlage za razpolaganje tožene stranke s to opremo. Očitno sta pravdni stranki prepustitev opreme toženi stranki razumeli na različnih pravnih podlagah sklenjenega dogovora. Če je tožeča stranka prepustitev opreme razumela v smislu izročitve opreme po (kupoprodajni) pogodbi, tožena stranka pa v smislu dogovora o nadomestni izpolnitvi oz. izročitvi v prodajo, gre za očiten nesporazum o naravi pogodbe, iz česar ni mogoče sklepati na nastanek pogodbenih obveznosti, četudi je obstajalo soglasje glede posameznih skupnih elementov pogodbe.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - pojem nevarne stvari - mokre stopnice
Mokre stopnice iz umetnega marmorja, ki so že same po sebi spolzke, ko pa so mokre, so izjemno spolzke, in ob katerih potekajoča ograja ne poteka ob celotnem stopnišču tako, da bi ob hoji omogočala prijem, v delu, kjer ob mokrih stopnicah ne poteka ograja, predstavljajo nevarno stvar.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodja – razrešitev – reparacija
Ker je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz treh razlogov, ki jih določa ZDR, pri čemer je jasno kršila določbe v primeru odpovedi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, odpoved ni zakonita ne glede na dejstvi, da je tožnica na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi opravljala funkcijo poslovodje in da je bila s te funkcije razrešena.
S tem, ko je tožnica po odpovedi pogodbe o zaposlitvi podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, ni izgubila pravice do pripadajoče plače, ki bi ji šla po prej sklenjeni pogodbi in ob upoštevanju prisilnih predpisov, ki so plače v javnem sektorju urejali na specifičen način, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bila redna odpoved prej veljavne pogodbe o zaposlitvi podana nezakonito.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/2.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – varno delo – sokrivda – prispevek oškodovanca – zavarovalno kritje – samovozni delovni stroj – nepremoženjska škoda
Mokra in spolzka tla sicer ne predstavljajo nevarne stvari, upravljanje viličarja na mokrih in spolzkih tleh pa predstavlja delo s povečano nevarnostjo, ker je treba pri presoji, ali je neko delo nevarno, upoštevati vse okoliščine, v katerih se delo opravlja. Iz tega razloga za škodo, ki je bila posledica nesreče. Delodajalec odgovarja objektivno, poleg tega pa tudi krivdno, ker tožniku ni zagotovil varnega delovnega okolja in sicer mu ni mu zagotovil zaščitne obutve, pri delu ga ni nadzoroval in opozarjal na nepravilnosti
Ker tožnik, ki je uspešno opravil teoretično in praktično usposabljanje za delo z viličarjem, ni ravnal, kot je bilo zahtevano – ni poskrbel, da se tla na kraju nesreče očistijo, in ni, ko se mu je viličar približal, udaril v varnostno tipko, kar bi povzročilo ustavitev viličarja – je deloma (30 %) sam kriv za nesrečo.
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zoper prvotoženo stranko (zavarovalnico) ni utemeljeno, ker za škodo, ki jo povzročijo samovozni delovni stroji (med katere sodi viličar, kot ga je tožnik uporabljal), skladno s splošnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti ni podano zavarovalno kritje.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 328, 328/1. ZPP člen 325, 325/1.
zavarovanje denarnih terjatev z zastavo nepremičnin – pogodba o finančnem leasingu – odstop od pogodbe zaradi zamude s plačili – sporna višina v stečaju prijavljenih terjatev –izvršljivost notarskega zapisa – maksimalna hipoteka – napotitev upnika na pravdo
Ker je v vsakem od obeh sporazumov o zavarovanju terjatev z zastavo nepremičnin navedena le višina vrednosti vsake od pogodb o finančnem leasingu, do katere je bila ustanovljena hipoteka na dolžnikovih nepremičninah, ne pa konkretni znesek terjatve na dan zapadlosti, notarski zapis ne predstavlja izvršilnega naslova za prijavljene terjatve upnika v stečajnem postopku.
Ni mogoče skleniti maksimalne hipoteke v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa za bodoče in pogojne terjatve. Maksimalna hipoteka služi zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz določenega razmerja, pri čemer pa višina teh terjatev ob ustanovitvi hipoteke ni določena. Določen je sicer zgornji znesek maksimalne hipoteke, ki pa ne omogoča sklepa, da se lahko do te višine terjatev tudi izterja, če ob sestavi zapisa ne vemo, kakšna terjatev bo sploh nastala in zato zavezančevo izrecno soglasje z obveznostjo zato ni možno.
Tožnica je ves čas postopka kot protipravno oziroma nedopustno ravnanje toženke uveljavljala kršitev tako imenovane pojasnilne dolžnosti. Tožnici so bila že ob vložitvi tožbe znana dejstva, ki se nanašajo na strokovno napako, in sicer tako na podlagi odpustnega pisma kot tudi pred pravdo pridobljenega mnenja izvedenca, ki ga je tožnica ponudila kot dokaz. Zatrjevanja o tem, da bi naj toženka oziroma delavci njenega zavarovanca naredili strokovno napako, so bila podana šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 7. 2009. Upoštevanje prepoznih navedb tožnice, glede na obrazložen obstoj okoliščin, ki nedvoumno kažejo na to, da ni izpolnjen pogoj nekrivdnega ravnanja tožnice, pomeni obstoj relativne kršitve 286. člena, v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo pritožbi utemeljeno uveljavljata. Omenjena kršitev je vplivala na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je obsodilni del sodbe oprlo prav na ugotovljeno strokovno napako.
ZPIZ-1 člen 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1, 147, 148. ZPIZ člen 123, 123/2, 139. 140.
plačilo odškodnine – protipravno ravnanje
Ker je bila s pravnomočno sodbo potrjena pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero je bilo odločeno, da tožnica kot invalid II. kategorije po prej veljavnem ZPIZ nima pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, tožencu pri izdaji te odločbe ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tožnica ni upravičena do odškodnine v višini nadomestila.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je utemeljen. Prvostopenjska odločba toženca, s katero je bila tožnici kot zunajzakonski partnerici pokojnega priznana pravica do družinske pokojnine, je bila v revizijskem postopku pri tožencu razveljavljena (iz razloga, ker dokazni postopek ni zadostoval za ugotovitev zunajzakonske skupnosti med tožnico in pokojnim) ter vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Po ustrezni dopolnitvi dokaznega postopka je toženec izdal odločbo o priznanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ta odločba je v neposredni zvezi z razveljavljeno odločbo. Če bi bila ta odločba ustrezna, bi bila tožnici že tedaj priznana pravica do družinske pokojnine.
ZFPPIPP člen 123. Uredba Sveta ES 1346/2000 člen 40.
obvestilo upnikov v tujini o rokih za prijavo terjatev - prijava terjatve upnika iz tujine
Določila Uredbe Sveta ES 1346/2000 ne dajejo podlage za razlago, da je bil upnik že s tem, ko je bil zastopan po slovenskem odvetniku, zgolj z objavo oklica o začetku stečajnega postopka na spletni strani Ajpesa ustrezno obveščen o rokih za prijavo terjatev in pravnih posledicah zamude roka. Uredba je zagotovila ustrezno zaščito tujih upnikov stečajnega dolžnika ne glede na to ali ima morebiti takšen upnik svojega pooblaščenca v državi insolvenčnega dolžnika. Zato izključevanje dolžnega postopanja sodišča v povezavi s to okoliščino nima podlage v Uredbi.
Razlaga določila splošnih pogojev v smislu, da zavarovanec vedno in nujno izgubi zavarovalne pravice, če ne predloži vseh ključev, bi nasprotovala namenu sklenjene pogodbe, ki je v zavarovanju rizikov, za katere zavarovanec ne odgovarja. Zato je šteti, da predstavlja povzeta določba splošnih pogojev pogodbeno domnevo, ki jo lahko zavarovanec izpodbije, če dokaže, da za nastanek zavarovalnega primera ni odgovoren oziroma da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom zavarovalnega primera.