OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0063009
ZOR člen 149. OZ člen 126.
mandatna pogodba – indirektno zastopanje – dogovor o koristi za tretjega – nakup stanovanja s strani imetnika stanovanjske pravice – pridobitev lastninske pravice s strani tujca
Razmerje med toženo stranko in materjo pravdnih strank je mogoče opredeliti kot mandatno razmerje, na podlagi katerega je tožena stranka kot mandatar sklenila prodajno pogodbo v svojem imenu, vendar za račun matere pravdnih strank kot mandanta (gre za indirektno zastopanje), pri čemer se je tožena stranka zavezala prenesti koristi iz takšnega pravnega posla (torej lastninsko pravico na sporni nepremičnini) na tožečo stranko, ko bo le-ta pridobila državljanstvo in bo nepremičnina tudi v celoti plačana. Gre torej za mandatno razmerje, s katerim je bila dogovorjena korist za tretjega. Na podlagi takšnega dogovora pa je tožeča stranka pridobila samostojno pravico do izgovorjene koristi.
Posel ni v nasprotju s kogentnimi normami SZ o pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah s strani imetnikov stanovanjskih pravic. Učinek razmerja ni v nasprotju z namenom zakona, tj. da lastninsko pravico na nepremičninah pridobijo pod ugodnimi pogoji slovenski državljani. Dogovor je pravnoekonomsko učinkoval zgolj tako, da je tožeči stranki omogočil nakup sporne nepremičnine po ceni ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, pri čemer je bila njena izročitev odložena na nedoločen čas v prihodnosti, tj. ko bo kupnina za sporno nepremičnino v celoti plačana, tožeča stranka pa bo pridobila slovensko državljanstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0062133
OZ člen 6, 6/2, 20, 30, 30/2, 35, 86, 190. ZPP člen 3, 3/3, 7, 212, 214. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
ničnost pogodbe – nedopusten predmet pogodbe – postopek javnih naročil – skrbnost strokovnjaka – neupravičena obogatitev – dokazno breme
Ob upoštevanju vrednosti spornega posla na 70 – 90 milijonov SIT, take svobodne volje, da bi sklenila pogodbo za celotno vrednost posla mimo določil ZJN-1 tožena stranka kot javno podjetje nikoli ni imela. V konkretnem primeru se namreč tudi 20. člen OZ izkaže za neprimerno pravno podlago, ker so določila ZJN-1 kogentna, njihova določila pa bi morala biti tožeči stranki znana.
Argument, da tožeča stranka ni pravnik v konkretnem primeru ne prevlada, saj je tožeča stranka gospodarski subjekt, ki izvaja dejavnost na trgu in bi tako morala izkazovati večjo skrbnost – skrbnost strokovnjaka.
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/2, 395, 395/1, 432, 458, 458/1, 458/2.
pristop k dolgu – solidarna odgovornost pristopnika k dolgu – jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Vsebina dogovora in kasnejša delna realizacija le-tega kaže, da se je tožena stranka, kot tretji, tožeči stranki, kot upniku, zavezala izpolniti jamčevalni zahtevek, ki ga je tožeča stranka imela zoper prodajalca mineralnega dodatka. Tako ravnanje tožene stranke ima pravno naravo pristopa k dolgu, po katerem je tožena stranka pristopila k dolgu prodajalca. V takem primeru s slednjim upniku, torej tožeči stranki, tožena stranka odgovarja solidarno, upnik pa izpolnitev obveznosti lahko zahteva od kateregakoli od solidarnih dolžnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - POKOPALIŠČA
VSL0062080
ZPPDUP člen 32, 32/1. ZVG člen 1, 1/2, 7, 7/1, 32. ZPP člen 5, 11.
najemnina za vojna grobišča
Na drugačno odločitev ne more vplivati dejstvo, da sta v letih 2001 in 2002 pravdni stranki imeli sklenjeno pogodbo o nadomestilu za vzdrževanje skupnih objektov in naprav za navedene grobne prostore in da je za omenjeni leti tožena stranka tožeči stranki stroške poravnala. Bistveno je, da je kasneje Zakon o vojnih grobiščih v 32. členu določil, da se najemnina za uporabo vojnih grobišč ne plačuje več.
razžalitev dobrega imena in časti – vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – duševne bolečine – višina odškodnine
Pravdno sodišče je glede temelja odškodninske odgovornosti vezano na kazensko obsodilno sodbo zaradi razžalitve dobrega imena in časti z na spletni strani objavljenim oglasom z žaljivo vsebino. Oškodovancu na tej podlagi pripada odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti (člen 179 OZ).
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom –ogrožanje življenja oziroma zdravja
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da udeleženec nima sposobnosti kritičnega ocenjevanja lastne situacije, ni pa napravilo nadaljnjega zaključka, ali je zaradi tega tudi ogroženo njegovo življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oziroma ali se s tem povzroča hudo premoženjsko škodo.
ZVKSES člen 29. OZ člen 26. SPZ člen 118. SZ-1 člen 50.
odprava napak - odgovornost izvajalca - aktivna legitimacija upravnika za uveljavljanje zahtevka na podlagi odgovornosti za stvarne napake
29. člen ZVKSES izrecno dovoljuje in priznava aktivno legitimacijo upravnika, ki lahko in mora za račun kupcev oziroma etažnih lastnikov izvajalca tako obvestiti o napakah na skupnih delih stavbe, kot tudi proti njemu uveljavljati posamezne zahtevke.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve – ogrožanje življenja
Ker pridržana oseba zaradi psihotične motnje ogroža svoje življenje (verjetnost samomora) in življenje drugih (prometna nesreča), vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti drugače kot z zdravljenjem na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062110
OZ člen 50. ZPP člen 185, 339, 339/2, 339/2-14.
posojilna pogodba – načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij – navidezna pogodba – sprememba tožbe – obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe – sodba presenečenja
Urejanje obligacijskih razmerij je v načelu svobodno in nobene ovire ni, da njihovi udeleženci do enakih ciljev prihajajo po različnih poteh, z uporabo različnih pravnih institutov, tudi takšnih, ki v osnovi tem ciljem niso namenjeni. Zardi tega uporabljeni pravni instituti niso navidezni ali neobstoječi. S stališčem o navideznosti kupne in najemne pogodbe je zato sodišče prve stopnje brez utemeljenih razlogov odvzelo veljavnost dogovoru strank o zavarovanju (in plačilu) posojila iz sklenjene posojilne pogodbe.
Sodišče po tem, ko se je tožena stranka že spustila v obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, nima več pooblastila, da spremembe ne dovoli.
prekluzija novih trditev – pisno materialno procesno vodstvo – omejitev pravice do navajanja novih trditev na prvem naroku – arondacija – neodplačnost pridobitve lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa
V novem 286.a členu ZPP sicer uvaja tako imenovano pisno materialno procesno vodstvo, ki sodišču omogoča, da še pred narokom pozove stranke, da podajo ali dopolnijo določene navedbe, dokazne predloge, predložijo listine itd., vendar pa je to zgolj možnost in ne obveznost sodišča. Če bo sodišče to možnost izkoristilo, potem lahko strankam postavi prekluzivne roke za podajo navedb oziroma predložitev dokazov. Pri tem je bistvenega pomena, da mora biti pisno materialno procesno vodstvo, ki naj ima za posledico prekluzijo še pred prvim narokom, konkretno in podrobno.
Pridobitve lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa, izdane v arondacijskem postopku, ni mogoče šteti za odplačen način pridobitve, čeprav je upravičenec plačal določeno odškodnino.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005792
ZLPPOD člen 2, 8, 8/1, 8/2, 9, 18. ZLPP člen 48.a, 48.b, 48.b/2, 48.c, 51, 51/3. ZIS člen 2, 4, 51. OZ člen 1060. ZOR člen 104. ZPP člen 286.b.
podjetja v družbeni lastnini - podjetja v mešani lastnini - oškodovanje družbene lastnine - oblikovanje kapitalskih deležev - ničnost pravnega posla - pravočasnost trditev
Do oblikovanja kapitalskih deležev je prišlo v času, ko je bila tožena stranka podjetje z družbenim kapitalom, zato je pri presoji njihove zakonitosti potrebno uporabiti takratna pravila. ZLPPOD in ZLPP v ta pravila nista posegla, ampak sta jih le povzela in postavila pravne domneve, kdaj je prišlo do oškodovanja družbene lastnine in s tem olajšala dokazovanje oškodovanja. V času nastanka trajnih vlog je veljal ZIS, ki kot specialni zakon v dejavnosti, s katero se je ukvarjala tožena stranka, v igralnicah ni dopuščal zasebnega kapitala, kar pomeni, da je bil posel, s katerim je tožnica pridobila trajno vlogo, neveljaven (ničen) že po predpisih, ki so veljali v času njegove sklenitve in zato že od vsega začetka ni ustvarjal nobenih pravnih učinkov. Prepoved sicer ni bila izrecna, vendar je bila dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo strogo omejena le na takratne organizacije združenega dela, ki so pridobile ustrezna soglasja in so se ukvarjale z gostinsko in turistično dejavnostjo (4. člen ZIS), sredstva, pridobljena od iger na srečo, pa so se lahko namenjala le za pospeševanje turizma (2. člen ZIS).
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – odškodnina za neizkoriščen letni dopust – povračilo stroškov prehrane med delom
Tožnik je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen tudi do nadomestila za neizkoriščen letni dopust.
Stroški prehrane med delom so stroški v zvezi z delom, tako da tožniku, ki v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni delal, niso mogli nastati. Iz tega razloga za to obdobje do povračila stroškov prehrane ni upravičen.
javni uslužbenec – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožena stranka v sklepu o odpovedi utemeljeno ugotovila, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnikom ni mogoče. Njegovo ravnanje kaže na skrajno neresen odnos do dela in delovnih nalog, saj je kljub temu, da mu nadrejeni ni odobril odsotnosti z dela, ker ni dokončal svojih delovnih nalog, z dela zavestno izostal.
ZPP člen 315, 315/1. ZDR člen 14, 204. ZSPJS člen 3, 3.a, 49.b. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 78.c.
vmesna sodba – prikrajšanje pri plači – javni uslužbenec
Za ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi veljavna in da tožniku pripada plača po pogodbi o zaposlitvi, ni mogoče izdati vmesne sodbe, saj takšna ugotovitev ne predstavlja odločitve o dajatvenemu tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači po temelju.
ZDR člen 73, 109, 109/3. ZTPDR člen 15. ZPPSL člen 93, 94, 152.
odpravnina – delovna doba – pravno nasledstvo – pripojitev družbe
Ker je med toženo stranko in prejšnjim delodajalcem tožnika podano pravno nasledstvo, je tožnik upravičen do višje odpravnine (pri izračunu katere se upošteva tako delovna doba pri toženi stranki kot delovna doba pri prejšnjem delodajalcu) ne glede na dejstvo, da mu je pri prejšnjem delodajalcu, ki je bil v stečajnem postopku pripojen k toženi stranki, delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, se je pa pred pripojitvijo zaposlil pri toženi stranki (kot pravnem nasledniku pripojene družbe). Takšno stališče potrjuje določba ZDR, ki glede uveljavljanja pravice do odpravnine ne določa pogoja, da mora biti zaposlitev pri posameznem delodajalcu oziroma njegovih pravnih prednikih neprekinjena.
ZTPDR člen 73. ZOZ člen 132. ZDDO člen 3. ZOR člen 277, 154. UZITUL člen 14.
stari ZDR – vojak – reparacija – prikrajšanje pri plači – akt o sistemizaciji – soglasje vlade
Veljavnost akta o sistemizaciji oz. veljavnost formacije kot podlage za določitev plače tožniku v spornem obdobju je bila pogojena s soglasjem vlade. Ob izostanku takega soglasja formacija ni veljavna, zato tožnikovega prikrajšanja pri plači v času nezakonite (fiktivne) razporeditve po prestopu v TO ni mogoče ugotoviti drugače, kot da se ugotovi na podlagi zadnje tožnikove plače v JLA z ustrezno revalorizacijo.
Čeprav je tožnik s tožbo uveljavlja reparacijski zahtevek za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja le opisno (po temelju, ne da bi točno določil mesečne zneske reparacije), to ni ovira, da med postopkom predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ker je reparacijski zahtevek določljiv in dovolj konkretiziran.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 168, 179.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – akontacija odškodnine – revalorizacija – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Zneske odškodnine, ki so bili tožniku že izplačani (akontacijo odškodnine), je treba revalorizirati glede na dan izdaje odločba sodišča prve stopnje. Revalorizacija se opravi z upoštevanjem gibanja indeksov cen, kar je merilo inflacije.
Terjatev toženca do tožeče stranke v zvezi s povrnitvijo stroškov postopka je nastala šele z odločitvijo sodišča, ne pa takrat, ko so stroški dejansko nastali. Iz tega razloga toženec te terjatve ni bil dolžan prijaviti v stečajnem postopku, ki se je začel nad tožečo stranko med postopkom, na katerega se povrnitev stroškov postopka nanaša.
Izrek vmesne sodbe, da tožena stranka ni odgovorna za vso ostalo škodo iz drugih pravnih podlag, ne da bi sodišče prve stopnje izrecno navedlo, na kaj se ta del tožbenega zahtevka nanaša oziroma kateri del tožbenega zahtevka je bil zavrnjen, je nerazumljiv, izdaja vmesne sodbe, s katero se dejansko zavrne tudi po višini, pa ni v skladu z določbami 315. člena ZPP.
Terjatve iz delovnega razmerja, tudi odškodninske, zastarajo v petih letih od dneva, ko jih je upnik lahko uveljavljal.
Zatrjevane nezakonite prakse tožene stranke, po kateri so nekateri delavci napredovali, čeprav za to niso izpolnjevali formalnih pogojev, ni mogoče upoštevati in na ta način ugoditi tožbenemu zahtevku za napredovanje pri tožnikih, ki pogojev niso izpolnjevali.