Stališče, da je Pravilnik o potrjevanju učbenikov za objavo v katalogu za naslednje šolsko leto določal izpolnitev samo enega pogoja in sicer predložitev gradiva v potrditev komisiji, najkasneje do konca koledarskega leta, je materialnopravno zmotno. Kot to pravilno navaja pritožnica gre le za formalni pogoj, kar pa ne pomeni, da predložitev gradiva v potrditev komisiji do konca koledarskega leta, že sama po sebi zadostuje za objavo gradiva v tiskanem katalogu učbenikov za prihodnje šolsko leto in jo zagotavlja.
Tožeča stranka bi morala v konkretnem primeru, glede na njeno strokovno usposobljenost, gre namreč za založnika z dolgoletno prakso, v postopku predložitve in dopolnjevanja učnega gradiva, če je želela objavo gradiva v katalogu za naslednje šolsko leto, postopati hitreje. Od tožeče stranke je namreč pričakovati, da bo ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – sklenitev sporazuma – ponudba – sprejem ponudbe – odpravnina
Ravnanje tožene stranke, ki je tožnici na podlagi njenega predloga zaključila delovno knjižico in jo odjavila iz zavarovanja, šteje za izjavo o sprejemu ponudbe sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Tako je bil sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sklenjen s konkludentnim ravnanjem tožene stranke in je slednja dolžna tožnici izplačati odpravnino, ki je bila v predlogu sporazuma določena.
S sklepom o zavrnitvi intervencije je sodišče odločilo o stranski intervenciji tretjetožene stranke, ne pa o pravici drugotožene stranke. Zato bi pritožbo zoper takšen sklep lahko vložila le tretjetožena stranka, ne pa drugotožena stranka, saj se sklep nanjo ne nanaša.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062106
ZASP člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 180, 180/1.
varstvo sorodnih pravic – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov – določenost tožbenega zahtevka
Pritožbeno stališče, da tožeča stranka višine civilne kazni po 4. odstavku 168. člena ZASP ne more sama določiti, ampak je dovolj, da predlaga njen izrek, določi pa jo lahko le sodišče tako, da upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni, kot to določa 4. odstavek 168. člena ZASP, v razponu od 0 do 200%, je napačno.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
Smisel mesečnega poročanja dolžnika je seznanitev stečajne upraviteljice z dejanji, ki jih je dolžnik opravil, da bi našel zaposlitev. Obveznost dolžnika torej ni le poročanje, pač pa tudi aktivno iskanje zaposlitve. Dolžnik se ne more ekskulpirati obveznosti poročanja z izgovorom, da ni bilo sprememb, saj bi se s tem izognil tudi obveznosti iskanja zaposlitve, kar pa ni sprejemljivo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062139
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5. ZIL-1 člen 42, 42/1, 47, 47/1, 47/1-b.
obseg varstva blagovne znamke – slogan – kombinacija znakov zavarovanih z eno znamko – opisni pomen besed – razlikovalni učinek blagovne znamke – prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo – usmerjeno opozorilo sodišča
Neodziv strank na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 286. a člena ZPP ima za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani strank še pred prvim narokom na glavno obravnavo samo pod predpostavko, da je sodišče usmerjeno opozorilo pravdni stranki, na katera posamezna vprašanja glede konkretnih okoliščin naj dopolnijo trditveno podlago in ponudijo dokaze.
Kadar je blagovna znamka sestavljena iz kombinacije večih znakov v smislu 1. odstavka 42. člena ZIL-1, je kršitev take blagovne znamke podana tudi z uporabo posameznega od znakov, vključenih v blagovno znamko. Vendar to velja samo pod predpostavko, da takšen znak v blagovni znamki (v kateri je vključen v kombinaciji z drugimi znaki) ustvarja razlikovalni učinek za blago ali storitev, za katero je uveljavljana registracija blagovne znamke. Če blagovna znamka vsebuje med drugim tudi kombinacijo več besed v smislu slogana, to ne pomeni, da seže zaščita blagovne znamke tako daleč, da bi imetnik pravice lahko prepovedal uporabo tudi tistih besed, ki imajo zgolj opisni oziroma pojasnjevalni namen in s tem ne ustvarjajo razlikovalnega učinka blagovne znamke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0062114
OZ člen 132, 168, 183, 239, 239/2, 243, 243/1. ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-1, 27. ZPP člen 212, 313, 313/2.
izgubljeni dobiček – izgubljeni prihodek – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe – pogodbena konkurenčna klavzula – dejanje nelojalne konkurence – odškodnina zaradi dejanja nelojalne konkurence – sklepčnost tožbe
Prihodek ne more služiti kot osnova za sklepanje o preprečitvi povečanja premoženja ter s tem za izračun škode iz naslova izgubljenega dobička.
Pravna oseba, katere ugled oziroma dobro ime je bilo okrnjeno zaradi dejanja nelojalne konkurence, je na načelni ravni sicer lahko upravičena do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, vendar pa mora biti poleg ostalih predpostavk odškodninske obveznosti plačati denarno odškodnino po 183. členu OZ v zvezi s 27. členom ZVK (dejanja nelojalne konkurence, vzročne zveze, krivde in okoliščin primera, ki opravičujejo denarno odškodnino) izkazan tudi nastanek škode, ki se kaže v okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe
Kadar protipravnost (kot predpostavka odškodninske odgovornosti) nastopi v pojavni obliki kršitve pogodbene obveznosti, se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo ta kršitev povzroči, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Pravno priznana škoda, ki jo zakon predvideva za primer poslovne odškodninske odgovornosti, pa je samo premoženjska škoda. Že iz tega razloga zahtevek na povrnitev nepremoženjske škode iz 183. člena OZ, oprt na trditve o kršitvi pogodbene obveznosti tožene stranke, ne more biti utemeljen. V konkretnem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča trditve tožeče stranke ne utemeljujejo škodne posledice - to je okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke. To pomeni, da je tožba v tem delu nesklepčna.
izbris družbe brez likvidacije – nadaljevanje postopka z izbrisano družbo na strani tožeče stranke – prednost stečajnega postopka pred izbrisnim postopkom – nadaljevanje pravde z družbenikom – pravica družbenika predlagati stečajni postopek
Tudi če je v 3. točki 3. odst. 444. čl. ZFPPIPP le „upnik“ naveden kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka nad terjatvijo izbrisane družbe, vtoževane v pravdnem postopku s strani izbrisane družbe, pritožbeno sodišče ne vidi ovire, da za vložitev takega predloga ne bi bil legitimiran tudi bivši družbenik. On je namreč upnik vsaj preostanka stečajne mase.
Zakon aktivnim družbenikom daje možnost, da se svoji odgovornosti po 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP izognejo na tak način, da pravočasno predlagajo začetek stečajnega postopka. V tem stečajnem postopku bo stečajni upravitelj na aktivni strani nadaljeval prekinjene postopke in iz ustvarjene stečajne mase poplačal upnike. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je zakon protiustaven, ker da družbenikom izbrisanih družb ne daje aktivne legitimacije za nadaljevanje pravdnega postopka, ki ga je začela gospodarska družba pred izbrisom proti svojim dolžnikom.
ZFPPIPP daje prednost stečajnemu postopku pred postopkom izbrisa brez likvidacije, izbris družbe brez likvidacije pa je v zakonu očitno predviden kot skrajni ukrep, namenjen odvrnitvi nevarnosti, da bi se nedelujoča družba zlorabila z oškodovanjem upnikov.
Tožena stranka je po vložitvi tožbe delno izpolnila tožbeni zahtevek, ostali del tožbenega zahtevka pa je bil zavrnjen zaradi odpovedi zahtevku, tako da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka šteti, kot da je tožnik s tožbenim zahtevkom deloma uspel.
OZ člen 111, 111/1, 111/2. ZPP člen 130, 130/4, 286b 286b/1, 453, 456.
delna izpolnitev obveznosti - opozorilo na posebnosti spora majhne vrednosti – takojšnje notificiranje procesnih kršitev
Ker je bilo ugotovljeno, da predstavlja posel celoto, praviloma velja, da upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve.
Trditveno breme glede okoliščine, da narava obveznosti tožeči stranki nalaga dolžnost sprejeti delno izpolnitev, je bilo na toženi stranki, ki pa takih trditev tekom postopka na prvi stopnji ni podala.
Tudi očitek procesne kršitve 453. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je tožeči stranki pustilo odgovarjati na naroku, ni utemeljen. Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. V tem primeru se je cel postopek vodil po pravilih, ki veljajo za redni postopek. Zato bi morala tožena stranka na kršitev določb ZPP o sporih majhne vrednosti opozoriti že pred sodiščem prve stopnje.
Sodišče ničnost sklepa presoja samo znotraj razlogov, kot jih uveljavlja stranka in nanje ne pazi, jih ne preverja po uradni dolžnosti.
Izostanek imenovanja posebnega zastopnika upravičuje k vložitvi tožbe v imenu družbe na zahtevo manjšine, zato ni mogoče šteti, da je sklep o vložitvi odškodninske tožbe, ki hkrati ne imenuje posebnega zastopnika, v takšnem nasprotju z zakonom, da bi slednje upravičevalo sodišče k njegovo razveljavitvi.
Izhodišče za iskanje okvira pričakovanosti in prepričljivosti je posebej skrben človek. Sodišče mora torej presoditi, kako bi v enaki situaciji ravnal posebej skrben človek oz. ali bi lahko na potek dogodkov vplival tako, da bi škodo preprečil.
URS člen 25. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 59, 60. SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 108, 180.
skupno premoženje zakoncev – obseg premoženja – vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca – nedeljiv materialnopravni pojem – delilna pogodba – pasivna legitimacija – nesklepčnost tožbe – pravica do pravnega sredstva
Zahtevek na povračilo vrednosti vlaganj v posebno premoženje drugega zakonca ima podlago v 59. členu ZZZDR. Tožnik ima pravico do denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega prispevka.
Nasprotna tožba je nesklepčna, saj je tožena stranka postavila zahtevek na neposredno delitev skupnega premoženja (in ne na obseg in na delež). Gre za odpravljivo nesklepčnost.
vrnitev v prejšnje stanje – pravni interes – dopolnitev tožbe – osebna vročitev fizični osebi – napaka pri vročitvi – dejanska vročitev
Ker je tožnikova dopolnitev tožbe pravočasna, tožnik nima pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe, torej je ta nedovoljen in ga je potrebno zavreči.
Tožencu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ker je tožnik (kot kupec) vedel, da prizidek nima ustreznih dovoljenj in ker legalizacija nedovoljenega gradbenega posega ni bila mogoča zaradi drugih nedovoljenih gradbenih posegov, ki jih ni izdelal toženec. Do prekoračitve normativa pozidanosti gradbene parcele, kar onemogoča legalizacijo, je prišlo zaradi večih prizidkov in izzidka, ki jih ni izdelal toženec.
OZ člen 287, 288. ZIZ člen 61, 61/2, 62. ZPP člen 337, 337/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine – vsebina izreka - nova dejstva in dokazi – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Odločitev o tem, v katerem delu se bo izvršilni postopek nadaljeval zaradi delno pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne sodi v izrek sklepa, izdanega o ugovoru. Zato tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je glede neizpodbijanega dela sklep o izvršbi postal pravnomočen, ne sodi v izrek izpodbijanega sklepa, izdanega o ugovoru.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0065668
ZOR člen 173, 206, 206/1, 206/3.
solidarna odgovornost – nevarna dejavnost – odškodninska odgovornost – več obratovalcev – kooperacijska pogodba – prispevek oškodovanca
Tožniku je bila škoda povzročena s strani obeh toženk, ker je delal za obe. V razmerju do tožnika sta obe toženki delovali neodvisno, ker sta obe opravljali nevarno dejavnost. Deležev ni bilo mogoče določiti, zato obstaja solidarna odgovornost po 3. odstavku 206. člena ZOR.
Drži, da je načeloma moč izpodbijati tudi dvostranske dogovore, vendar le, kadar bi slednji kazali na to, da se je dolžnikovo premoženje nesorazmerno zmanjšalo, ne pa v primerih, ko je prišlo „zgolj“ do spremembe v strukturi dolžnikovega premoženja. V slednjem primeru namreč do oškodovanja upnikov ne more priti, saj se dolžnikovo premoženje ne zmanjša.
Med zmanjšanjem premoženja na strani dolžnika ter nezmožnostjo poplačila upnikov mora obstajati vzročna zveza, kar pomeni, da mora ravno zaradi izpodbijanega pravnega posla priti do zmanjšanja dolžnikovega premoženja, ki vodi do nezmožnosti poplačila upnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0062086
ZPP člen 5, 70, 70/6, 184, 184/3, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 12, 12/1.
zastaranje terjatve - kršitev pravice do izjave - pristop k dolgu - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka - sklenitev pogodbe o pristopu k dolgu - motiv za spremembo pravne podlage tožbenega zahtevka - odločanje v mejah trditev - vsebina tujega prava - tek zastaralnega roka v primeru pristopa k dolgu - prekinitev izmenjave pripravljalnih vlog - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti
Tožena stranka gradi svoj pritožbeni očitek na napačnem materialnopravnem izhodišču, da velja za vsebino tujega prava pravilo o dokaznem bremenu. Iz 1. odstavka 12. člena ZMZPP – izhaja, da tudi glede vsebine tujega prava velja pravilo iura novit curia, kar pomeni, da opustitev predložitve prevodov o vsebini tujega prava ne more imeti za posledico zaključka, da stranka vsebine tujega prava ni dokazala.
Vstop tretje osebe v zavezo poleg dolžnika ne vpliva na tek zastaranja terjatve, ki jo ima upnik do dolžnika. Čas, ko je dolgoval samo glavni dolžnik, se prišteje času, ko je poleg glavnega dolžnika dolgoval tudi pristopnik k dolgu.
V spornem procesnem sklepu, s katerim je sodišče pravdnima strankama naložilo, da poskrbita za prevod dopisa v zvezi z vsebino nemškega prava v nemški jezik, je sodišče razkrilo začasno pravno kvalifikacijo spornega razmerja, kar je sicer sestavni del sodnikovega dela, ko ugotavlja možne pravne podlage spornega razmerja. Zato ni šlo za prejudiciranje v zadevi. Sploh pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tem, da gre za pristop k dolgu, izčrpno obrazložilo v sodbi. Ta obrazložitev pa je bila tudi predmet pritožbenega preizkusa.