S sklepom o zavrnitvi intervencije je sodišče odločilo o stranski intervenciji tretjetožene stranke, ne pa o pravici drugotožene stranke. Zato bi pritožbo zoper takšen sklep lahko vložila le tretjetožena stranka, ne pa drugotožena stranka, saj se sklep nanjo ne nanaša.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062100
ZPP člen 212, 285, 333, 333/1, 480, 495, 495/1.
stroški upravljanja v ožjem pomenu - plačila dobaviteljem – aktivna legitimacija upravnika za plačila dobaviteljem – kondikcijski zahtevek – vplačila v rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad – napačen pravni pouk – trditvena podlaga za povrnitev stroškov upravljanja – ključ delitve stroškov – materialno procesno vodstvo
Napačen pravni pouk pa tožeči stranki v konkretnem primeru ni šel v škodo, saj je pritožbeno sodišče upoštevalo dopolnitev pritožbe (podane v 15 dnevnem roku), prav tako je presojalo vse v pritožbi zatrjevane pritožbene razloge (tudi tiste, ki se izključeni iz presoje v postopkih v sporih majhne vrednosti – 1. odstavek 458. člena ZPP).
Tožeča stranka (upravnik) bi aktivno legitimacijo za vtoževanje neplačanih obveznosti do dobaviteljev lahko pridobila s plačilom iz lastnih sredstev. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve (po kondikcijski podlagi). Ta zahteva trditve o prikrajšanju in obogatitvi. Prvo lahko nastane samo pod pogojem, da je stroške dobaviteljem plačal upravnik iz svojih sredstev.
Upravnik nima aktivne legitimacije za vtoževanje sredstev rezervnega sklada.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vestno opravljanje dela
Tožnica bi morala vestno opravljati svoje delo, denarne iztržke bi morala predati v blagajno in jih izkazati z računi, ne glede na to, ali je tožena stranka v zvezi s tem izdala posebno navodilo. Ker ni tako ravnala, ampak je povzročila manke, na katere jo je tožena stranka že opozarjala, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
Tožena stranka je po vložitvi tožbe delno izpolnila tožbeni zahtevek, ostali del tožbenega zahtevka pa je bil zavrnjen zaradi odpovedi zahtevku, tako da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka šteti, kot da je tožnik s tožbenim zahtevkom deloma uspel.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – sklenitev sporazuma – ponudba – sprejem ponudbe – odpravnina
Ravnanje tožene stranke, ki je tožnici na podlagi njenega predloga zaključila delovno knjižico in jo odjavila iz zavarovanja, šteje za izjavo o sprejemu ponudbe sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Tako je bil sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sklenjen s konkludentnim ravnanjem tožene stranke in je slednja dolžna tožnici izplačati odpravnino, ki je bila v predlogu sporazuma določena.
ZVITIZR člen 34, 35. ZIL-1 člen 47, 48, 48/1. ZIL člen 97.
blagovna znamka – kolektivna blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - pogodbeni prenos znamke – univerzalni pravni naslednik družbe
Tudi pravice iz blagovne znamke so lahko predmet prenosa na podlagi pravnega posla. Tožena stranka, katere pravna prednica je torej soglašala s prenosom teh upravičenj na novega nosilca, se zato po prenehanju pogodbene podlage za uporabo znaka, ki je zaščiten kot blagovna znamka, ne more več sklicevati na uporabo tega znaka pred prijavo te pravice, ki je bila sicer podana s strani njenega pravnega prednika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – alkoholiziranost – utemeljen razlog
Glede na to, da je tožena stranka prisotnost alkohola v krvi tožnika merila šele popoldne, pri čemer je bila koncentracija alkohola v krvi nizka, in da tožnik spornega dne ni opravljal nobenih zadolžitev, ni podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo
Tožena stranka je s tem, ko ni poskrbela za primerno opravljanje dela, tako da bi se opravilo skladno z navodili, opustila izvrševanje varstvenih pravil. Zaradi te opustitve je podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0062148
ZIL-1 člen 18, 18/2, 123, 123/1. EPK člen 69.
kršitev patenta – obseg patentnega varstva – razlaga patentnih zahtevkov – začasna odredba – dokaz z izvedencem – produktna zaščita snovi – dokazni standard verjetnosti
Izvajanje dokazov z izvedenci v postopkih za izdajo začasne odredbe naj bo omejeno zgolj na tiste izjemne primere, ko se sodišče zaradi pomanjkanja ustreznih znanj ne bo moglo opredeliti niti do vprašanja, ali je predlagatelj začasne odredbe glede na podano trditveno podlago in ponujene druge dokaze in ob upoštevanju trditvene podlage in ponujene dokaze s strani dolžnika, s stopnjo verjetnosti uspel izkazati obstoj pravice predlagatelja in kršenje te pravice s strani dolžnika. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da o verjetnem obstoju relevantnih dejstev lahko sklepa že na podlagi drugih manj prepričljivih dokaznih sredstev.
Produktna zaščita snovi ne seže tako daleč, da bi pokrivala tudi druge snovi, ki s sprožanjem naravnih reakcij povzročijo nastajanje zaščitene snovi, četudi se druga snov proizvaja in daje na trg z namenom povzročanja naravne reakcije, preko katere v človeškem telesu nastaja zaščitena snov kot metabolit prve substance.
Razlaga obsega varstva evropskega patenta po eni strani ni omejena zgolj z dobesednim pomenom besedila patentnih zahtevkov, po drugi strani pa patentnih zahtevkov ni mogoče razlagati le kot smernice, ki bi jih bilo mogoče razširiti na tisto, za kar strokovnjak na podlagi proučitve opisa in skic meni, da je imetnik patenta želel zavarovati. Razlaga se mora torej gibati znotraj teh dveh skrajnosti, ki zagotavlja po eni strani primerno varstvo za imetnika patenta in razumno stopnjo pravne zanesljivosti za tretje osebe.
Do kod lahko seže odstopanje od besedne razlage patentnega zahtevka je mogoče odgovoriti le z upoštevanjem dodatnega elementa za razlago patentnih zahtevkov, to je opisa in skice, ki jih je imetnik patenta predložil ob uveljavljanju patentne zaščite.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0063528
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 168.
določen denarni zahtevek – nepopolna tožba – civilna kazen
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, da naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe.
Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da more biti naveden določen znesek denarja. Le določen zahtevek je namreč lahko podlaga za izvršljivost dajatvene sodbe, ki jo želi tožnik v tej pravdi doseči. Skrb za določno oblikovan zahtevek pa nosi tožeča stranka sama.
zamudna sodba – pritožba – pravni interes – vpis delovne dobe v delovno knjižico
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo zoper zamudno sodbo v delu, v katerem je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, tako da se v tem delu pritožba zavrže.
Tožbeni zahtevek za vpis delovne dobe v delovno knjižico ni utemeljen, saj takšna obveznost delodajalca po 1. 1. 2009 ni več predpisana.
vročanje pravni osebi – sedež družbe – ponovno vročanje odločbe - rok za vložitev pritožbe
Pravni osebi se vroča na naslov sedeža družbe, ki je vpisan v registru.
Sodišče prve stopnje je v mesecu juniju 2010 sklep sicer res vročalo še na novi naslov tožeče stranke, vendar pa ob dejstvu, da je bil sklep pravilno vročen že dne 29. 04. 2010, ponovna vročitev ne povzroči, da bi pritožbeni rok začel teči znova oziroma na tak način ni mogoče podaljšati roka za vložitev pritožbe.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 235, 241, 241/1, 241/2.
začasna zadržanost z dela zaradi bolezni - podaljšanje bolniškega staleža - odločba imenovanega zdravnika - zdravstvena komisija
V skladu z 2. odstavkom 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja zdravstvena komisija v primeru, ko v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika odloči, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, ne more odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela in velja takšna odločitev le za naprej. S tem, ko je zdravstvena komisija dne 18. 9. 2009 ugotovila, da je odločitev imenovane zdravnice o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v obdobju od 23. 5. 2009 od 21. 7. 2009 nepravilna in v tem obdobju niso podani razlogi za tožnikovo začasno nezmožnost za delo, kljub temu, da ta odločitev temelji na ugotovitvi o neizpolnjevanju pogojev po 232. členu POZZ, je izpolnjen dejanski stan po 2. odstavku 241. člena POZZ in poseg zdravstvene komisije v odločitev imenovanega zdravnika tudi v tem delu ni mogoč.
prenehanje delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – reparacija – odškodnina – kriteriji za odmero
Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je dolžna tožena stranka obračunati in izplačati plačo, do katere bi bil tožnik po normalnem teku stvari upravičen, torej plačo, ki bi jo prejel, če bi pri toženi stranki delal. Ker je pred podajo nezakonite redne odpovedi iz krivdnega razloga tožnik ves čas prejemal stimulacijo, je do stimulacije upravičen tudi v okviru reparacijskega zahtevka.
Primerna odškodnina ob sodni razvezi znaša 4 mesečne plače tožnika, izplačane v zadnjih treh mesecih pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj je tožnik star 44 let, po poklicu je strojni ključavničar, torej relativno lahko zaposljiv, po odpovedi se je v dveh mesecih ponovno zaposlil, živi sam, skrbeti pa mora za šolajočega se sina.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki in sicer na delovnem mestu direktorja hčerinske družbe, čeprav pisna pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena. Dejstva, da je nepretrgoma, več kot pet let opravljal delo direktorja družbe, v kraju in prostorih, ki jih je določila tožena stranka, da mu je tožena stranka določila plan prodaje njenih proizvodov, mu izplačevala plačo na podlagi izstavljenih plačilnih list, zanj plačevala prispevke in davke, ter da je tožnik evidence o opravljenem delu in urah posredoval toženi stranki, tožnikovo delo pa je tudi ocenjeval direktor tožene stranke, nesporno dokazujejo obstoj delovnega razmerja.
doplačilo storitev institucionalnega varstva – financiranje socialno varstvene dejavnosti iz proračuna občine – stroški storitev v zavodih za odrasle – predhodno vprašanje
Ob sprejetju in začetku veljavnosti ZSV ni vseboval določila, da se stroški institucionalnega varstva v primeru prijave stalnega prebivališča na naslovu zavoda financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu zavoda. To določilo je bilo sprejeto šele v letu2004.
Stališče, da je Pravilnik o potrjevanju učbenikov za objavo v katalogu za naslednje šolsko leto določal izpolnitev samo enega pogoja in sicer predložitev gradiva v potrditev komisiji, najkasneje do konca koledarskega leta, je materialnopravno zmotno. Kot to pravilno navaja pritožnica gre le za formalni pogoj, kar pa ne pomeni, da predložitev gradiva v potrditev komisiji do konca koledarskega leta, že sama po sebi zadostuje za objavo gradiva v tiskanem katalogu učbenikov za prihodnje šolsko leto in jo zagotavlja.
Tožeča stranka bi morala v konkretnem primeru, glede na njeno strokovno usposobljenost, gre namreč za založnika z dolgoletno prakso, v postopku predložitve in dopolnjevanja učnega gradiva, če je želela objavo gradiva v katalogu za naslednje šolsko leto, postopati hitreje. Od tožeče stranke je namreč pričakovati, da bo ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
kupoprodajna pogodba - rok plačila – pogojeno plačilo kupnine
Tožena stranka je kot kupec dolžna kupnino plačati v roku, ki je bil sporazumno dogovorjen po ponudbi tožeče stranke, saj ni izkazala, da bi bilo dogovorjeno plačilo po tem, ko bi dobila sama plačilo za opravljena dela.