ZJU člen 96. ZPol člen 3. Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela člen 2, 2/1-1, 2/1-4, 4, 4/1, 6.
javni uslužbenec – dodatek k plači – povečan obseg dela
Tožnik ni upravičen do vtoževanega dodatka za delo pri projektu predsedovanja EU, saj s predstojnikom ni sklenil ustreznega dogovora, poleg tega pa dodatnega dela niti ni opravljal, ampak je opravljal le redno delo. Zaradi nadpovprečne obremenjenosti pri opravljanju rednega dela je dodatek k plači tudi prejel.
ZOR člen 45, 45/4, 74, 74/2, 214, 454, 454/1, 516, 568. ZPP člen 163, 163/2. ZPSPP člen 26, 26/1.
predpogodba sklenjena z odložnim pogojem – zahtevek na sklenitev pogodbe o povratni prodaji – nesklepčnost zahtevka na plačilo zalog – odpoved najemne pogodbe za določen čas
Tega, da tožena stranka ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti, ne zanika. Zato bi bila tožeča stranka v skladu z 11. členom Pogodbe (ki po svoji pravni naravi predstavlja predpogodbo, sklenjeno z odložnim pogojem) upravičena zahtevati sklenitev pogodbe o „povratni“ prodaji blaga po nabavni ceni toženi stranki. V tem primeru bi se vzpostavila tudi terjatev tožeče stranke do tožene stranke na plačilo kupnine za prodano blago.
Plačilo blaga je obveznost kupca, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o prodaji blaga. Zahtevek za plačilo zalog, ki nima podlage v pogodbi o prodaji zalog, zato ni sklepčen.
Toženi stranki je bila vročitev vabila na narok opravljena po 141. členu ZPP, saj vročitev po 140. členu ZPP ni bila možna. Iz obvestila o opravljeni vročitvi izhaja, da je bila tožena stranka 24. 02. 2010 obveščena o poskusu vročitve vabila na narok in pripravljalne vloge tožeče stranke. Ker tožena stranka v 15 dnevnem roku pisanja ni dvignila, ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku. V skladu s 1. odst. 141. člena se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku.
Drugotožeča stranka je upravnik in je tako upravičena zahtevati plačilo stroškov obratovanja le na vrnitveni podlagi, to je, če je stroške za lastnike poravnala iz svojih sredstev, tako da je do njihovega povračila upravičena po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost – dokazovanje
Tožena stranka je dejstvo, da je bil tožnik na delu vinjen, dokazala tako z alkotestom kot z izpovedbami prič. Upoštevaje, da je splošno znano dejstvo, da vinjenost vpliva na kognitivne sposobnosti posameznika, s tem pa tudi na njegove delovne sposobnosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi vinjenosti, zakonita.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZVZD člen 19, 19/1, 19/1-6, 24.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – navodila za delo – soprispevek oškodovanca
Tožena stranka je opustila dolžno nadzorstvo nad tožnikom, predhodno mu je zagotovila le teoretični del (ne pa tudi praktičnega dela) usposabljanja glede uporabe premičnih odrov, poleg tega je tudi dopuščala nepravilno prakso, po kateri so delavci premične odre prestavljali s preprijemanjem. Iz tega razloga je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik o premikanju premičnega odra utrpel.
Upoštevaje, da je tožnik kot izkušen delavec ravnal v nasprotju z izrecnimi navodili, kako premikati premični oder, je za škodo, ki jo je utrpel, soodgovoren v višini 40 %.
sprememba ponudbe – bistveno spremenjena ponudba – sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni – prodajna pogodba
Če se sprememba ponudbe nanaša na drugačno kakovost blaga, se šteje, da bistveno spreminja ponudbo, kar pomeni, da tako spremenjena ponudba terja tudi sprejem spremenjene ponudbe.
aktivna legitimacija – samostojni podjetnik – izbris iz registra
Okoliščina, da je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz registra, ne vpliva na njegovo aktivno legitimacijo. Njegova tožba je dopustna, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo – ne glede na to, ali je vpisan v registru, in ne glede na to, ali je v tožbi označen s pristavkom s.p..
Iz abstraktne narave obveznosti iz menice izhaja nevarnost, da bi dobroverna tretja oseba kljub izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa pridobila podlago za vnovčenje menice v razmerju do upnika. Zagrožena sankcija v obliki denarne terjatve v primeru kršitve te prepovedi s strani dolžnika z vidika upnika ne zagotavlja enakega zavarovanja, kot bi bilo zagotovljeno v primeru odrejene hrambe navedenih listin, v kolikor ima dolžnik le-te še vedno v posesti.
Narava postopka za izdajo začasne odredbe terja, da ima v primeru izdane začasne odredbe dolžnik v ugovornem postopku možnost podajanja ustrezne trditvene podlage, s katero lahko izpodbija dejansko podlago za izdajo začasne odredbe. Takšen postopek pa lahko poteka le pred prvostopenjskim sodiščem, saj bi bilo v nasprotnem primeru dolžniku odvzeta možnost uveljavljanja ustavne pravice do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Do izdaje začasne odredbe je namreč tovrsten postopek načeloma enostranski postopek na predlog upnika, zato ima dolžnik, če pred tem ni bil pozvan na izjavo, možnost podajanja trditvenih navedb šele v ugovornem postopku.
razlastitev – določitev odškodnine v postopku razlastitve
Ni pravilno stališče, da bi sodišče razlaščene parcele moralo vrednotiti kot nezazidano stavbno zemljišče, ker je to v skladu z uradnim statusom parcel na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Upoštevati je potrebno namreč namen, zaradi katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bila s planskim aktom spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi moral priti na delo, četudi mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, tako da ni mogel opravljati dela voznika. Ker pa kljub jasnemu opozorilu tožene stranke na delo ni prišel, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja zakonita.
odškodninska odgovornost delavca – zamudna sodba – odgovor na tožbo – število izvodov vloge
Tožena stranka je sicer podala odgovor na tožbo, ki pa ga je podala le v enem izvodu, tako da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dopolnitvi toženčeve vloge. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s sklepom sodišča, je le-to v nadaljevanju odgovor na tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zoper sklep zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tako je bilo potrebno šteti, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
prepoved odsvojitve in obremenitve – pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedič imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve - prenehanje pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice
Ob ugotovitvi, da je dedič vstopil v vse pravice in obveznosti pokojne imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki je bila vknjižena v zemljiško knjigo, pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice ni prenehala.
začasna odredba - zaupanje otrok v varstvo in vzgojo
Domneva, da je odločilna okoliščina za začasno zaupanje otrok v vzgojo in varstvo materi nizka starost otrok, ki daje prednost materi pred očetom, ne more pomeniti legitimne podlage sodni odločitvi.
Izvedenec mora zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar pa je sodišče dolžno izvedenca na to njegovo pravico opozoriti. Opustitev opozorila na navedeno prekluzijo je kršitev postopka.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 5, 24. ZSPJS člen 3, 3/3, 3.a.
javni uslužbenec – napredovanje – razlika v plači – denarna terjatev – sodno varstvo
Tožnica ni uveljavljala tako imenovane čiste denarne terjatve, saj s tožbo ni zahtevala po višini opredeljenega denarnega zneska, ki bi bil po temelju nesporen, ampak je zahtevala ugotovitev, da je upravičena do napredovanj za dva plačna razreda, ter izplačilo razlik v plači ob upoštevanju tega napredovanja. Iz tega razloga bi morala, da bi bila tožba dopustna, predhodno uveljavljati varstvo pravic pri toženi stranki.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo – dodatek k plači
Tožnica je upravičena do dodatka za delo preko polnega delovnega časa le za nadure, ki jih je opravila do zakonskega maksimuma, za preostale opravljene nadure pa je upravičena do plačila po urni postavki za redno delo.
dodelitev mladoletnega otroka – želje otroka – korist otroka
Mnenje in želje otroka, ki je sedaj sta 13 let, ob vložitvi tožbe pa je bil star 10 let, za sodišče ni obvezujoče. Sodišče mora skrbeti za korist otroka. Otrok te starosti pa ne more z gotovostjo vedeti, kaj je njegova korist.
ZJU člen 195, 196. ZObr člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a, 31.b.
javni uslužbenec – vojak – višji upravni delavec – razporeditev – količnik za določitev plače
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je tožnika razporedila v plačilni razred s količnikom, kakršnega je imel na prejšnjem delovnem mestu, saj bi imel v nasprotnem primeru po razporeditvi nižji količnik za določitev plače, kot ga je imel pred razporeditvijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - NEPRAVDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0064311
ZGD-1 člen 50, 50-15, 388, 388/2, 389, 389/1, 611, 611/1, 614, 614/3. OZ člen 17, 22, 22/1, 25, 28.
sodna določitev primerne odpravnine – zahtevek na sklenitev pogodbe – zahteva manjšinskega delničarja za odkup – dan zahteve – ponudba – učinek za manjšinske delničarje – nastop zamude – skupni zastopnik – povračilo stroškov postopka – stroški izvedenca
V nepravdnem postopku se določa le primerna odpravnina manjšinskemu oziroma izstopajočemu delničarju. Če nato ena stranka odkloni sklenitev pogodbe, lahko druga stranka sklenitev take pogodbe izposluje v pravdi. S tem, ko ZGD-1 v 1. odst. 389. člena glavnega delničarja obvezuje, da manjšinskemu ponudi primerno denarno nadomestilo za odkup delnic, ga obvezuje k sklenitvi pogodbe.