ZGD-1 člen 579, 579/2, 667, 667/1, 667/2. ZIZ člen 9, 9/2, 62, 62/5. ZPP člen 337, 337/1, 366.
zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi – nedopustna pritožbena novota – statusno preoblikovanje dolžnika – prehod pravic in obveznosti na novega dolžnika
Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo, kamor sodi tudi d.o.o. (drugi odstavek 579. člena ZGD-1), pri čemer ZGD-1 loči dve obliki takšnega statusnega preoblikovanja. Z obema navedenima oblikama preoblikovanja preidejo na kapitalsko družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek 667. člena ZGD-1).
sodba na podlagi pripoznave – sosporniški intervenient – sosporniška intervencija – neizdaja sodbe na podlagi pripoznave – razpolaganje strank, ki nasprotuje moralnim in prisilnim predpisom – načelo oficialnosti – ničnost skupščinskega sklepa
Tožbeni zahtevek tožeče stranke se med drugim nanaša na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine in ničnosti pogodbe o vlaganju, obe z dne 14. 06. 2005. Dopustitev pripoznave zakonitega zastopnika tožene stranke pomeni poseg v odločitev skupščine, s tem pa tudi možnost kršitve materialno statusnega prava glede pravic odločanja v družbi kot tudi možnosti naštetih zlorab. Za takšno razpolaganje zakonitega zastopnika bi bila vsekakor potrebna soglasna privolitev vseh družbenikov, ki bi morali podati izjavo, da v primeru pripoznave ne gre za nasprotovanje prisilnim predpisom in moralnim pravilom, ampak dejansko za ničen skupščinski sklep.
Stranski intervenient na strani tožene stranke ima položaj sposporniškega intervenienta. Ker le-ta nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, je tako tudi iz tega razloga procesno dejanje tožene stranke – izjava o pripoznavi zahtevka, v koliziji s procesnimi dejanji stranskega intervenienta. Takšna pripoznava obenem pomeni, da bi na ta način tožena stranka izigrala svojega družbenika.
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je izključena pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti.
Glede na sodno prakso in teorijo je grožnja lahko izrečena tudi posredno.
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni mogoče storiti z zmotnim navajanjem obdolženčevih generalij, saj je takšna kršitev lahko storjena le v korelaciji do izreka sodbe in njene obrazložitve, nanašati pa se mora na razloge o odločilnih dejstvih.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za nepristop na prvi narok za glavno obravnavo
Upoštevajoč dejstvo, da ima tožeča stranka sedež v V., glavno obravnavo pa je razpisalo sodišče v Idriji, je mogoče pritrditi tožnici, da je šlo za tako nenadno in nepredvidljivo stanje, ki je zakoniti zastopnici tožeče stranke onemogočilo prihod na sodišče oz. sodelovanje na naroku. Sodišče ima sicer prav, da mora biti poslovanje družbe vedno organizirano tako, da delo ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih poteka normalno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo za tekoče delo, temveč za zastopanje na sodišču. Po oceni pritožbenega sodišča zato v konkretnem primeru tožeči stranki glede na število zaposlenih in dejstvo, da je bilo v družbi dogovorjeno, da se bo naroka udeležila zakonita zastopnica B. Č., ki je nenadoma zbolela, tožeči stranki neskrbnosti ni mogoče očitati.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0004785
ZTLR člen 29. ZLNDL člen 5. ZPP člen 350, 350/2, 353.
podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – poizvedovalni zapisnik – izbrisna tožba – priposestvovanje – pravica uporabe – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – smrt stranke med postopkom – razširitev tožbe na dediče pokojne stranke – objektivna sprememba tožbe
Poizvedovalni zapisnik ne more predstavljati samostojne podlage za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, tožena stranka pa druge podlage ni zatrjevala.
odstop terjatve v zavarovanje – odstop v zavarovanje – fiduciarna cesija – zavarovana terjatev – pogodbena kazen
Pri fiduciarni cesiji oziroma pri odstopu terjatve v zavarovanje gre za dve terjatvi. Prva je terjatev cesionarja do cedenta, ki se zavaruje (t.i. zavarovana terjatev), druga pa je terjatev cedenta do tretje osebe. Fiduciarni upnik z odstopom terjatve pridobi polno pravico na terjatvi in z njo lahko razpolaga.
ZGD člen 308, 308/3. ZGD-A člen 332, 332/3. ZGD-F člen 136, 136/1, 233, 233/2, 233a, 233a/1, 233a/2. ZGD-1 člen 236, 236/2, 237, 237/2.
vinkulirane delnice – utemeljeni razlogi za odklonitev dovoljenja za prodajo delnic
Utemeljenost zahtevka tožeče stranke je odvisna od vprašanja, ali so bile sporne delnice v času, ko je do omenjenega prenosa delnic prišlo, dejansko vinkulirane, ali pa so bile prosto prenosljive. Pravni temelj takšne omejitve je bil statut tožeče stranke in takrat veljavne določbe ZGD. Po ureditvi pred novelo ZGD-F, je tako po 2. odstavku 233. člena ZGD statut lahko določal razloge za odklonitev dovoljenja za prenos, določitev teh razlogov pa ni bila pogoj za veljavnost vinkulacije delnic. Po novi ureditvi – ZGD-F pa ima določba statuta o vinkulaciji delnic pravni učinek samo v primeru, če statut določa tudi razloge, zaradi katerih sme pristojni organ družbe odkloniti dovoljenje za prenos delnic.
Tudi če statut določa, da je za prenos delnic potrebno dovoljenje družbe, hkrati pa ne določi utemeljenih razlogov, zaradi katerih lahko družba odkloni dovoljenje, statutarna določba o vinkulaciji delnic nima pravnega učinka omejitve prenosljivosti delnic in so zato te prosto prenosljive.
Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa prvotožene stranke iz sodnega registra, niso pomembni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. O njih bo sodišče odločalo v nadaljevanju postopka.
kolektivni delovni spor – zakonitost stavke – napoved stavke
Stavki sta bili zakoniti, saj sta bila tako glede opozorilne stavke kot glede stavke, ki je sledila, predlagatelja obveščena pravočasno, to je pet dni pred dnevom, ki je bil določen kot začetek stavke. Poleg tega sta prejela sklep, v katerem so bile določene stavkovne zahteve in kraj zbiranja udeležencev stavke.
MKCVMUO člen 3. ZNP člen 1, 1/2, 19, 35, 35/1. URS člen 8. Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok člen 6, 6/1, 7, 8, 8/1, 26, 26/1, 26/2. Uredba (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih, sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo člen 6, 6/3, 11, 11/1, 53, 60, 60-e.
stroški postopka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - centralni izvršilni organ
Ne centralni izvršni organ, niti druge javne službe (in s tem sodišče) ne smejo zahtevati nobenih dajatev v zvezi s prošnjo (zahtevo), vloženo na podlagi Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, zlasti ne povračila stroškov v zvezi s postopki (drugi odstavek 26. člena Konvencije). Ob uporabi sklepanja po nasprotnem (a contrario) nosi stroške postopka država pogodbenica, ki postopek izvede, kar pomeni, da ti bremenijo njen proračun. Določilo prvega odstavka 26. člena Konvencije, po katerem centralni izvršilni organ plača svoje stroške pri uporabi Konvencije, ni pravilno razlagati tako, da bi ta moral kriti tudi stroške sodnega postopka, ki ga sam ne izvaja. Ob analogni uporabi določila prvega odstavka 26. člena Konvencije za sodišče kot „drugo javno službo države pogodbenice“ mora veljati, da samo krije stroške sodnega postopka, ki ga je po Konvenciji izvedlo.
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 22/5. ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 235, 235/4, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik – vožnja motornega vozila – osnovni poklic
Storilec je uspel dokazati, da je vožnja motornih vozil C in G kategorije njegov osnovni poklic. Ker je storilec s C kategorijo dosegel 4 kazenske točke in s tem presegel tretjino kazenskih točk predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, z B kategorijo motornih vozil pa ne opravlja svojega poklica, mu je pritožbeno sodišče pustilo v veljavi vozniški izpit le za G kategorijo motornih vozil.
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/5, 202, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila – osnovni poklic – poklicni voznik
Določba V. odst. 235. čl. ZVCP-1 se ne nanaša na situacije, ko storilec za opravljanje nalog na delovnem mestu, na katerem je zaposlen, potrebuje veljavno vozniško dovoljenje za določeno kategorijo motornih vozil, ker naloge na tem delovnem mestu opravlja med drugim tudi z motornim vozilom določene kategorije, temveč se jo uporablja za t.i. poklicne voznike, za katere je vožnja motornega vozila določene kategorije glavno in skoraj izključno delo na delovnem mestu, na katerem so zaposleni.
ZPP člen 108, 154, 163, 163/1, 163/2, 163/4. ZOdvT člen 12.
stroški pravdnega postopka - izrek stroškovne odločitve - odločitev o obveznosti povračila stroškov in določitev njihove višine - obrazložitev odločbe - opredeljeno uveljavljanje povrnitve stroškov
Odločitev o stroških torej pomeni odločiti o obveznosti povračila stroškov ter določitev njihove višine in samo takšna odločitev spada v izrek odločbe, s katero je odločeno o stroških, odločitev o presežku iz naslova uveljavljenih stroškov stranke, v korist katere je odločeno o povrnitvi stroškov, in ki ga sodišče ni priznalo, niti ne spada v izrek stroškovne odločitve, ampak je v obliki razlogov, zaradi katerih sodišče stranki določenih stroškov ni priznalo ali jih ni priznalo v celoti, predmet obrazložitve.
URS člen 25. ZPP člen 89, 89/1, 89/2, 90, 108, 108/1, 324, 324/1, 324/6.
odločba višjega sodišča – pravni pouk – izredno pravno sredstvo – revizija – postulacijska sposobnost
Ker je pravica do pritožbe ustavna pravica, je pravni pouk v sodbi predviden le v odločbi prvostopenjskega sodišča, ne pa tudi v odločbi višjega sodišča. Skladno s tem višje sodišče tožnice ni bilo dolžno poučiti o možnosti izrednih pravnih sredstev zoper odločbo, s čimer je odpadlo tudi opozorilo, kdo lahko vlaga izredno pravno sredstvo.
prepoved odsvojitve in obremenitve – pogodba o dosmrtnem preživljanju - dedič imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve - prenehanje pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice
Ob ugotovitvi, da je dedič vstopil v vse pravice in obveznosti pokojne imetnice pravice prepovedi odsvojitve in obremenitve, ki je bila vknjižena v zemljiško knjigo, pravica prepovedi odsvojitve in obremenitve s smrtjo imetnice ni prenehala.
ničnost pogodbenega določila – nasprotovanje prisilnim predpisom – zloraba prevladujočega položaja – sklepčnost ugovora – relevantni trg – prevladujoč položaj – pravni standard – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – zavračanje delne izpolnitve pogodbe – eventualni pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – odsotnost pravne podlage
Določba 2. odstavka 214. člena ZPP, na katero se opira sodišče prve stopnje pri ugotovitvi obstoja prevladujočega položaja, se namreč nanaša na dejstva, ne pa na pravno kvalifikacijo oziroma pravni zaključek. Pojem prevladujočega položaja nekega subjekta na trgu je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti s pravno relevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo. Tako je za pravni zaključek, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, treba najprej opredeliti relevantni stvarni (produktni ali storitveni) in geografski trg, saj je o prevladujočem položaju mogoče govoriti le glede na nek konkreten stvarni in geografski trg. Seveda pa mora stranka, ki se na zlorabo prevladujočega položaja sklicuje, navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih bo mogoče opredeliti stvarni in geografski trg, prav tako pa tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki omogočajo zaključek, da ima subjekt na relevantnem trgu prevladujoč položaj. Ker tožena stranka teh dejstev ni navedla, sodišče ni moglo ugotavljati ne relevantnega trga ne obstoja prevladujočega položaja tožeče stranke na tem trgu. Že zato je ugovor tožene stranke o (delni) ničnosti spornega pogodbenega določila nesklepčen.
Predmet pogodbe je bil tako zakup podatkovnih vodov, kot tudi zakup podatkovnih vmesnikov, vendar pa je tožena stranka vztrajala pri uporabi svojih vmesnikov. Ker je tožena stranka izrecno zavračala (delno) izpolnitev po sporni pogodbi, se v pravdi ne more uspešno sklicevati na to, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila v celoti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica edina izmed delavcev na delovnem mestu skrbnika prodajnih razgovorov, ki v spornem času več kot tri zaporedne mesece ni dosegla predvidene kvote razgovorov, ki se je zahtevala, ji je tožena stranka po opravljenem zagovoru utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.