V tej zadevi je podan izčiščen primer bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba nima razlogov in je vsebinsko prazna.
Starševska dolžnost preživljanja polnoletnih otrok je v primerjavi z njihovo preživninsko obveznost do mladoletnega otroka manj stroga, saj je polnoletni otrok tudi sam sposoben za delo in potrebnega varstva države ne uživa več. Vendar pa to ne pomeni, da je prenehala obveza prispevati k preživljanju otroka, ki se ob tem redno šola. Polnoletni otrok je v teh letih upravičen tudi do določenega oddiha in hobijev, ne pa, da ves svoj dohodek, pridobljen s počitniškim delom, uporabi za pokrivanje najbolj elementarnih potreb, vse to pa na račun minimalnega prispevka očeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057679
ZPP člen 8, 243, 337, 337/1. OZ člen 619.
dokazovanje z izvedencem – dokazna ocena – verodostojnost izpovedbe stranke – pogodba o delu – dogovor o ceni
Izvedenec ne more odgovoriti na vprašanje, kakšna je bila dogovorjena vrednost opravljenih del, saj je to stvar sklenjenega dogovora, katerega vsebine pa izvedenec ne more ugotoviti.
Kršitve pravil o sestavi zapisnika iz 122. do 124. člena ZPP predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, nanje pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Pritožnica teh kršitev ni uveljavljala takoj, ko je bilo mogoče, torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imela pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, zato jih pritožbeno sodišče kot prepoznih ni upoštevalo.
Dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja sodno poravnavo. Sklenjena sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo.
Medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (takoimenovana medicinska ali strokovna napaka), ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar pacient v poseg v lastno telesno integriteto ni predhodno informirano privolil (zaradi neizpolnjene ali nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057630
ZD člen 163. ZPP člen 337, 337/1.
prekluzije v zapuščinskem postopku
Dedič sme v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Dedič je ravnal brez krivde, če ni nasprotoval pogodbi o dosmrtnem preživljanju na edinem naroku za zapuščinsko obravnavo, na katerem je za to pogodbo prvič slišal, na naroku ni imel pooblaščenca, sodišče pa ga ni poučilo, da kasneje ne bo smel navajati nič, česar ni navedel na naroku.
Za uporabo razlagalnih pravil je treba poprej ugotoviti, da so posamezna pogodbena določila sporna oz. nejasna.
Pogodbo je mogoče razlagati tudi drugače, kot je zapisana, vendar le v primerih, če sta se stranki poleg pisne pogodbe dogovorili še kaj drugega, v primeru spornih pogodbenih določil ali v primeru nejasnih pogodbenih določil, kadar gre za pogodbo po vnaprej natisnjeni vsebini. V primeru spornih pogodbenih določil je treba iskati skupen namen pogodbenikov, v primeru nejasnih tipiziranih določil pa je treba slednje razlagati v korist druge (to je šibkejše) stranke.
OZ člen 190, 193, 198. ZGJS člen 76. ZPP člen 328.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba tuje nepremičnine – - spor o lastništvu – nedobrovernost uporabnika – trditvena podlaga
Le v primeru izrecnega nasprotovanja s strani tožene stranke, da do prikrajšanja na strani tožeče stranke ni prišlo, na primer glede na njen odnos do stvari in njeno voljo, ali morda glede na način, obseg, čas oziroma trajanje uporabe, bi tožeča stranka morala dopolniti svojo trditveno podlago.
Stranke in sodišča v dokaznem postopku niso vezani na dokazno pravilo, ko bi se določeno dejstvo lahko dokazovalo le z določenim dokazom. Stranka je tista, ki izbere dokaz za dokazovanje določenega dejstva, medtem ko sodišče na podlagi teh dokazov oceni, ali je določeno dejstvo dokazano.
nepremoženjska škoda – povrnitev negmotne škode – poseg v spolno integriteto – duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do telesne in duševne nedotakljivosti – strah – odškodnina iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti
Nepremoženjski škodi na podlagi 202. in 200. člena ZOR se ne izključujeta.
Tožnica ni uveljavljala odškodnine za strah pred postopki, ampak za strah pred tožencem (še vedno prisoten zaradi predhodnih toženčevih ustrahovanj in groženj v zvezi s toženčevimi škodnimi dejanji), ki ga je še vedno čutila, zlasti pa v času postopkov.
Vožnja tovornega vozila, vključno s stresanjem tovora s kesona, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Dejanske trditve napeljujejo na zaključek o toženkini krivdni odgovornosti za nastalo škodo. Sodišče prve stopnje se do teh trditev v izpodbijani sodbi ni jasno in obrazloženo opredelilo. Zgolj zato, ker je tožnik toženkino odgovornost zmotno opredelil kot objektivno, tožniku ne bi smelo odreči zahtevanega odškodninskega varstva.
Zapis na desni strani pristopnice „naročnik in bodoči uporabniki sprejemamo solidarno odgovornost za vse stroške, nastale z uporabo XX Card“ je jasen, tako da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo. Takšno stališče še dodatno utrjuje zapis s povečanimi črkami na vrhu pristopnice „za vse nastale stroške sta solidarno odgovorna naročnik in uporabnik kartice“. Morebitno dodatno tolmačenje ni potrebno, ampak je določilo potrebno uporabiti tako kot se glasi.
ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057653
ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1, 79/1-1(1), 161, 161/3, 161/3-2.
zaznamba spora – tožba na ugotovitev lastninske pravice – izviren način pridobitve lastninske pravice
Tožba na ugotovitev, da je sklenjena pogodba ali na sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovoljenja ni tista tožba, na podlagi katere bi se lahko glede na določbo 1. alineje 1. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1 dovolila zaznamba spora.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0061117
ZPP člen 214, 214/2. ZIZ člen 52, 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318. ZZZDR člen 52, 52/2, 59, 59/1.
pobot – pobotni ugovor – materialnopravno pobotanje – skupno premoženje – judikatna terjatev – uveljavljanje v pobot terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev – soglasje drugega zakonca
Terjatve, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, ki nista oba stranki predmetnega izvršilnega postopka, dolžnik sam brez soglasja drugega zakonca ne more uveljavljati v pobot napram upnikovi terjatvi.
OZ člen 619, 620, 620/3, 635, 635/1, 639, 639/1, 639/2.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – rok za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe – enoletni prekluzivni rok – izvensodno uveljavljanje izjave o odstopu
Od jamčevalnih zahtevkov se edino pravica do odstopa od pogodbe, ob predpostavkah iz 1. in 2. odst. 639. člena OZ, lahko uresniči že z enostransko izjavo volje naročnika, ker ta učinkuje že s podjemnikovim prejemom take izjave in sodno uveljavljanje za uresničitev te pravice ni potrebno. Enoletnemu roku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe iz 1. odst. 635. člena OZ je torej zadoščeno že v primeru, če v navedenem roku podjemnik prejme naročnikovo izjavo o odstopu od pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057639
OZ člen 239, 239/2, 377. ZPOMZO-A člen 1. ZPOMZO-1 člen 1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
obrestna mera pogodbenih obresti – zakonsko določena obrestna mera – oderuške obresti – pogodba o leasingu – razdrtje pogodbe o finančnem leasingu – kritna prodaja
Ker dogovorjena obrestna mera pogodbenih obresti ni v nobenem trenutku za 50 % presegla predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ni mogoče v pogodbi o leasingu dogovorjenih obresti šteti kot oderuških.
OZ člen 299, 299/2. ZOR člen 324, 324/2. SPZ člen 39, 49. ZPP člen 286.
prikrajšanje – privolitev v lastno prikrajšanje – uporabnina – pravni interes za pritožbo
Če plačilo za uporabo stanovanja ni bilo dogovorjeno, je lastnik s takšnim dogovorom privolil v lastno prikrajšanje. To pa ne pomeni, da bi to prikrajšanje veljalo neomejeno. Od trenutka, ko je lastnik zahteval plačilo za uporabo stanovanja, ni več mogoče šteti, da je podana njegova privolitev v prikrajšanje, zato od tega trenutka dalje ni več podan pravni temelj za brezplačno uporabo stanovanja.
Pritožnica nima pravnega interesa za tisti del pritožbe, s katerim uveljavlja pravico tretjega.
To, kar naj bi predstavljalo obrazložitev pritožbe, je v celoti prepis obrazložitve ugovora. Na ugovorne trditve pa je v celoti in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Sodišče druge stopnje zato šteje, da pritožba ni obrazložena. Sklep je zato preizkusilo uradoma glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava
vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti
Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Kakšna ravnanja pomenijo dopustno izvrševanje služnosti, je odvisno od vsebine služnosti, pri njihovi presoji pa je treba vselej izhajati iz interesa služeče nepremičnine.
Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost.