vznemirjanje lastninske pravice – protipravnost vznemirjanja – priposestvovanje stvarne služnosti
Kot pravica na tuji stvari stvarna služnost nujno pomeni omejevanje lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine. Kakšna ravnanja pomenijo dopustno izvrševanje služnosti, je odvisno od vsebine služnosti, pri njihovi presoji pa je treba vselej izhajati iz interesa služeče nepremičnine.
Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost.
ZPP 6, 6/2, 11, 11/3, 102, 286/4, 286b. ZST člen 13, 1371. ZBPP člen 2, 2/3.
jezik v postopku – uporaba jezika stranke – zloraba procesnih pravic – izločitev sodnika – brezplačna pravna pomoč - opustitev originalnega podpisa na vlogah
Če postopek ne teče v jeziku stranke, ji mora sodišče na njen predlog (ne glede na to, ali slednja po oceni sodišča razume slovenski jezik) omogočiti, da spremlja ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Stranke ni mogoče kaznovati zaradi zlorabe procesnih pravic, če zahteva spremljanje postopka v svojem jeziku po tolmaču, čeprav ima tudi sama status tolmača za slovenski jezik, ki pa ni njen materin jezik.
Pravica stranke do uporabe svojega jezika v postopku ni absolutna. Omejena je namreč z zakonom, ki podrobno opredeljuje njeno uresničitev. Stroški tolmača so del pravdnih stroškov, za njih velja, da jih sprva krije stranka, ki to storitev potrebuje, v danem primeru tožnik, sodišče pa zgolj, če bi bil tožnik oproščen plačila sodnih stroškov.
Zgolj opustitev originalnega podpisa na pritožnikovih vlogah lahko predstavlja le kršitev določb 105. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ni vplivala.
Upravičenja solastnika so smiselno enaka kot upravičenja izključnega lastnika, upoštevati je treba samo, da se izvršujejo v omejenem obsegu, v skladu z njihovimi idealnimi deleži. V okvir solastnikovih upravičenj sodi tudi možnost razpolaganja s stvarjo, za kar ne potrebuje soglasja drugih solastnikov.
kupoprodajna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – plačilo kupnine – dodatna dela na kupljenem stanovanju
S tem, ko tožnik vrednosti (dodatnih) del na kupljenem stanovanju po aneksih ni poravnal, je kršil določila aneksa, ne pa tudi določila prodajnih pogodb (za nakup stanovanja), ki pogojujejo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila s plačilom točno določene kupnine. Aneksa določata zgolj rok za plačilo vrednosti določenih izvedenih del. Iz njune vsebine ne izhaja, da bi plačilo (vseh dodatno izvedenih) del predstavljalo pogoj za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je praviloma (sočasna) izpolnitvena obveznost prodajalca iz sklenjene prodajne pogodbe ob plačilu dogovorjene kupnine s strani kupca.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - višina odškodnine - ugovor zastaranja
Tožeča stranka je upokojenka, ki je bila večino časa doma, vendar kljub temu sodišče druge stopnje ocenjuje, da pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka znaša 4.000,00 EUR.
Kršitve pravil o sestavi zapisnika iz 122. do 124. člena ZPP predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, nanje pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Pritožnica teh kršitev ni uveljavljala takoj, ko je bilo mogoče, torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imela pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, zato jih pritožbeno sodišče kot prepoznih ni upoštevalo.
Dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja sodno poravnavo. Sklenjena sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti – diferencirana vrednost – odvetniški stroški
Tožeča stranka je tožbo dopolnila tako, da je navedla skupno vrednost spornega predmeta 41.000,00 EUR, čeprav bi morala navesti diferencirano vrednost. Tožba je postala popolna šele z navedbo diferencirane vrednosti. Sodišče bi moralo upoštevati vrednost spornega predmeta tj. 13.000,00 EUR za tožbo zoper prvo toženo stranko, 1.000,00 EUR za tožbo zoper drugo toženo stranko in 27.000,00 EUR za tožbo zoper tretje toženo stranko in na teh osnovah vrednotiti opravljene odvetniške storitve pravdnih strank.
uporaba denacionalizirane nepremičnine – nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – višina nadomestila - tek zamudnih obresti od prisojene uporabnine
Metod za ugotovitev izgubljene koristi oziroma nadomestila je več, izbira konkretne metode pa je odvisna od okoliščin konkretnega primera.
Za upoštevanje pretekle sodne prakse in za priznavanje teka zakonskih zamudnih obresti od izdaje sodbe ob sedanji pravni ureditvi in po sprejemu načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS tako ni več pravne podlage.
Tek zakonskih zamudnih obresti je lahko odvisen le od trenutka zamude. Toženka je prišla v zamudo z izpolnitvijo svoje obveznosti z dnem, ko so nanjo naslovili izvensodno zahtevo oziroma opomin (nikakor pa ne z dnem izročitve nepremičnine).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057679
ZPP člen 8, 243, 337, 337/1. OZ člen 619.
dokazovanje z izvedencem – dokazna ocena – verodostojnost izpovedbe stranke – pogodba o delu – dogovor o ceni
Izvedenec ne more odgovoriti na vprašanje, kakšna je bila dogovorjena vrednost opravljenih del, saj je to stvar sklenjenega dogovora, katerega vsebine pa izvedenec ne more ugotoviti.
ZPP člen 8, 105a, 105a/3, 116, 116/1, 116/2, 130, 137. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
plačilo sodne takse za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse – procesna predpostavka – vročanje pooblaščencu – vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da s taksno obveznostjo ni bila seznanjena, ker plačilnega naloga od svojega pooblaščenca ni prejela.
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenih razlogov zamudila narok oziroma rok za opravo določenega procesnega dejanja. Vzrok za zamudo je opravičljiv, če ga stranka kljub zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
vpis po uradni dolžnosti – dedni dogovor – vpis solastninske pravice
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o dedovanju, ki povzema dedni dogovor. Čeprav sta se dediča dogovorila tudi o delitvi solastninske skupnosti, pa sta od trenutka zapustnikove smrti solastnika. To ugotavlja tudi sklep o dedovanju. Zemljiškoknjižno sodišče zato oba solastnika vpiše v zemljiško knjigo in ne odlaša z vknjižbo do izvedbe obligacijske prvine dednega dogovora, ki ureja delitev solastninske skupnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063003
URS člen 155. ZOR člen 17, 897, 903.
pogodba o dodatnem pokojninskem zavarovanju - trenutek nastanka pogodbe - zavarovanje po obligacijskem pravu - načelo pacta sunt servanda - uporaba zavarovalnih pogojev - naknadna sprememba zavarovalnih pogojev
Pogodba med strankama je nastala s plačilom premije. Na ta način si je tožnik zagotovil dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na splošnih načelih zavarovanja po ZOR. Sklenjena zavarovalna pogodba je sestavljena iz pristopne izjave in zavarovalnih pogojev, ki jih v konkretnem primeru predstavljajo pravila Sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz leta 1993. Ta pravila veljajo kot sestavni del zavarovalne pogodbe in zavezujejo pogodbeni stranki. Ker je tožena stranka šele kasneje, torej že po sklenitvi pogodbe spremenila svoja pravila, to na že prevzete pogodbene obveznosti tožene stranke ni moglo vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057682
ZOR člen 192, 200, 201. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/1.
protipravno ravnanje državnih organov – odškodninska odgovornost države – prekoračitev policijskih pooblastil – nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – pravno priznana škoda – strokovni prijem – intenziteta in trajanje strahu – soprispevek oškodovanca – kršitev razpravnega načela
Tožnikovega upiranja policiji in nespoštovanja njenih ukazov ni mogoče šteti kot njegovega soprispevka k nastanku poškodb v predelu mod in v predelu med zatiljem in vratom, do katerih je prišlo pri prekoračitvi policijskih pooblastil. Zaradi tožnikovega neprimernega ravnanja in upiranja je bila sicer potrebna uporaba prisilnih sredstev s strani policistov, vendar zgolj v okviru zakonskih pooblastil.
Tretja tožnica sicer spada v krog posrednih oškodovancev, ki so upravičeni do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (kot hči spada med ožje družinske člane), vendar ne uveljavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode (smrti ali posebno težke invalidnost bližnjega). Presoja sodišča prve stopnje, da je tretja tožnica zaradi okrnitve pravice do duševne integritete upravičena do plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, je zato materialnopravno zmotna.
ZVPot člen 23. OZ člen 847, 847/1. ZNPosr člen 13, 13/3, 14, 25.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje – provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila
Po spremembi ZNPosr je plačilo za posredovanje predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, zato nepremičninski posrednik ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje.
Zapis na desni strani pristopnice „naročnik in bodoči uporabniki sprejemamo solidarno odgovornost za vse stroške, nastale z uporabo XX Card“ je jasen, tako da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo. Takšno stališče še dodatno utrjuje zapis s povečanimi črkami na vrhu pristopnice „za vse nastale stroške sta solidarno odgovorna naročnik in uporabnik kartice“. Morebitno dodatno tolmačenje ni potrebno, ampak je določilo potrebno uporabiti tako kot se glasi.
izvenzakonska skupnost – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – materialno procesno vodstvo – nadgradnja že obstoječe trditvene podlage – pravica do izjave – odprto sojenje
Med strankami ni bilo dogovora o skupni gradnji, zato bo tožnica lahko uspela s stvarnopravnim zahtevkom le, če bo ugotovljeno, da je bila z gradnjo ustvarjena nova stvar.
Tožeča stranka svojega tožbenega zahtevka ni substancirala do te mere, da bi bilo mogoče zaključiti, da obstoji zatrjevana obveznost tožene stranke napram njej. Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji trdila, da tožena stranka pogodbeno dogovorjenih del ni v celoti opravila, opravljeno delo pa naj ne bi bilo kvalitetno. Hkrati pa ni konkretizirala, katera pogodbena dela niso bila opravljena in katera dela so bila nekvalitetna, prav tako pa tudi ni opredelila napak, ki naj bi se nanašale na nekvalitetno opravljena dela. Pri tem ni upoštevno sklicevanje tožeče stranke na vsebino listin, ki sicer predstavljajo korespondenco pravdnih strank v zvezi s predmetnim poslovnim razmerjem, ki jo je tožeča stranka priložila v dokazne namene, saj le-te ne morejo nadomestiti trditvene podlage, ki jo je bila dolžna podati tožeča stranka.