POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0062170
OZ člen 15, 122. ZPP člen 8, 212, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 354, 354/1. ZPPSL člen 40, 41.
sklenitev pogodbe – prekoračitev trditvene podlage – pravica do izjave – pritožbena obravnava – odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je odločilo izven ponujenega trditvenega gradiva, s čimer je odvzelo toženi stranki pravico do izjave v smislu možnosti učinkovite obrambe.
ZDR člen 128, 129. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 52, 56.
plača – dodatek k plači
Tožnica v spornem obdobju ni prejemala plače, kot je določena s kolektivno pogodbo, ampak bistveno višjo plačo, zaradi česar do posebnega dodatka, za katerega so se povišale plače, določene s kolektivno pogodbo, ni upravičena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062185
ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 212.
darilna pogodba – izstavitev zemljiško knjižne listine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Na podlagi 5. odst. 168. člena ZIZ je mogoče poleg oblikovanja zahtevka za vknjižbo lastninske pravice tudi oblikovanje zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine. Če toženec zemljiškoknjižne listine ne izda, se tudi v tem primeru vknjižba izvede na osnovi sodbe.
ZZVZZ člen 87, 87/1, 91. ZVZD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 165, 165/2, 213, 213/2, 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
odgovornost delodajalca – varnost pri delu – papirniški stroj
Organiziran delovni proces, ki terja od delavca, da se v primeru pretrganja kartonskega traku fizično približa vrtečim valjem, ne da bi moral ustaviti stroj zaradi odstranitve izmeta iz stroja, predstavlja nevarnost za življenje in zdravje delavca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno enkrat opomnjen.
Roki za zastaranje terjatve iz naslova reparacije za čas nezakonitega delovnega razmerja tečejo od dneva nastanka vsakokratnega prikrajšanja, to je od dneva zapadlosti posamezne plače oziroma regresa za letni dopust v plačilo, in ne šele od pravnomočne ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
začasna odredba – verjeten obstoj terjatve – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – čas za pripravo obrambe
Tožnik je izkazal verjetnost obstoja terjatve, saj iz tožbenih navedb in priloženih listin izhaja, da mu tožena stranka ni omogočila zagovora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Med vročitvijo vabila na zagovor in dnevom, ko naj bi potekel zagovor, je minil le en delovni dan.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, ker je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Te delavce je ocenila na podlagi kriterijev, ki so bili uporabljeni objektivno. Glede na število točk, ki jih je prejel tožnik, je bil zakonito izbran za „presežnega delavca“.
Slabo finančno stanje in nelikvidnost toženca sicer lahko pomeni objektivno slabšo možnost tožnika za izterjavo terjatev, vendar bi moral tožnik za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe navesti in dokazati še aktivno ravnanje toženca, ki bi bilo usmerjeno v odtujevanje, skrivanje ali kakšno drugačno razpolaganje s premoženjem, s katerim bi postala izterjava terjatve onemogočena ali vsaj otežena.
ZJU člen 128, 128/2, 128/5, 128/6. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
javni uslužbenec – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – vodenje disciplinskega postopka – zastaranje
Bolniški stalež kot razlog za opravičeno odsotnost z dela pomeni le, da je delavec iz zdravstvenih razlogov nesposoben za delo, ne pomeni pa nujno, da zaradi tega disciplinskega postopka zoper njega ni mogoče voditi (nekoliko poenostavljen primer: mavec na roki, ki delavcu onemogoča delo, ne preprečuje udeležbe delavca na disciplinski obravnavi). Za zaključek, da zaradi odsotnosti z dela tudi disciplinskega postopka ni mogoče voditi, bi bilo treba na primer dokazati, da je bil delavec hospitaliziran, da je nepokreten ali podobno.
ZUstS člen 44, 48. ZS člen 3, 3/2. ZPIZ-1 člen 15, 17, 18, 60, 66, 66/3, 81, 93, 94, 97, 160. ZUP člen 254, 264/2, ZDSS-1 člen 69, 74. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
invalidnost – samozaposleni
Ker je ustavno sodišče odločilo, da je 3. odstavek 66. člena ZPIZ-1, po katerem lahko samozaposleni zavarovanci v primeru III. kategorije invalidnosti uveljavijo le pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, v neskladju z ustavo, je za priznanje pravic tem zavarovancem potrebno smiselno upoštevati ureditev, ki velja za ostale zavarovance.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – elementi odškodninskega delikta
Za odškodninsko odgovornost delodajalca ne zadošča dejstvo, da ima delavec, ki utrpi škodo v okviru nesreče pri delu, z njim sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ampak morajo biti podani vsi elementi odškodninskega delikta.
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 116, 116/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – bolniški stalež
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri delodajalec navede, da bo delavcu prenehalo delovno razmerje šele po tem, ko zaključi bolniški stalež in se vrne na delo, ni zakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
materialno procesno vodstvo – prekluzija – navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku – možnost izjave
Če je do razjasnitve spornega vprašanja prišlo šele v ponovljenem postopku po napotilu višjega sodišča, strankam ni mogoče odvzeti možnosti do izjave. Zato v konkretnem primeru ni bilo mogoče šteti v ponovljenem postopku predlaganih dokazov za prepozne. Če sodišče ni v potrebni meri na prvem naroku za glavno obravnavo izvajalo materialnopravnega vodstva, to ne more iti v škodo stranke.
invalidnost I. kategorije – vzrok – bolezen – poškodba pri delu
Pri tožniku so k nastanku I. kategorije invalidnosti prispevali eno tretjino bolezen hrbtenice, eno tretjino bolezen srca in eno tretjino mešana anksiozna in depresivna motnja, medtem ko poškodba pri delu v letu 2007 ni prispevala k ugotovitvi I. kategorije invalidnosti. Hernia disci je namreč nastala zaradi degenerativnih sprememb (bolezen hrbtenice) in ne zaradi poškodbe. Vzrok invalidnosti je zato bolezen in ne poškodba pri delu.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Sklep o odmeri sodne takse in opomin za plačilo sodne takse sta bila pooblaščencu tožene stranke vročena 31. 07. 2010, s tem pa je bila vročitev toženi stranki pravilno opravljena.
Ker tožeča stranka v predhodnem sodnem postopku, v katerem sodišče ni odločilo o obrestnem delu tožbenega zahtevka, ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe in ni vložila pravnih sredstev, se šteje, da je tožba v tem delu umaknjena. Iz tega razloga je nova tožba za plačilo zakonskih zamudnih obresti dopustna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – letni dopust – dokazovanje – in favorem laboratoris
Načelo „in favorem laboratoris“ v delovnih sporih velja pri urejanju posameznih pravic v zakonu, kolektivni pogodbi oz. pogodbi o zaposlitvi ter za razlago materialnega prava, ne pa za dokazno oceno.