ZPP člen 115, 115/2, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-8, 356.
preložitev naroka – nenadna in nepričakovana bolezen – kršitev načela kontradiktornosti
Nezgoda, pri kateri se je zakoniti zastopnik tožene stranke po obrazu poškropil s polnilno tekočino, zaradi česar je bil zaradi pekočih in dražečih oči nujno napoten k okulistu, je bila upravičen razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo.
ZST-1 nastanek taksne obveznosti ni vezal na nastop procesnih okoliščin, na katerih temelji domneva o umiku tožbe, temveč na pravnomočnost (deklaratornega) sklepa, ki ga mora sodišče izdati v tem primeru. Nastanek taksne obveznosti je torej pogojena s formalno pravnomočnostjo deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Sklep o odmeri sodne takse in opomin za plačilo sodne takse sta bila pooblaščencu tožene stranke vročena 31. 07. 2010, s tem pa je bila vročitev toženi stranki pravilno opravljena.
OZ člen 649. ZPP člen 236, 243, 253. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 15, 15/3.
gradbena pogodba – gradbena knjiga – knjiga obračunskih izmer - izvedenec
Gradbena knjiga predstavlja (zgolj) dokazno sredstvo o izmerah in izračunu obsega izvršenih del. S podpisom gradbene knjige odgovorni nadzornik potrjuje, da se strinja s podatki oziroma vpisi v gradbeni knjigi. Vpisi v gradbeno knjigo imajo pomembno dokazno funkcijo o nastanku okoliščin glede dejstev, ki se vanjo vpisujejo. Vendar pa to ne daje podpisani gradbeni knjigi pravne narave samostojnega pravnega temelja za plačilo izvedenih del. Prav tako to tudi ne pomeni, da podatkov vpisanih v gradbeni knjigi nasprotna stranka ne more dokazno izpodbijati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZJU člen 128, 128/2, 128/5, 128/6. ZPol člen 99, 99/1, 99/1-6. KZ člen 183, 183/2, 183/3.
javni uslužbenec – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – vodenje disciplinskega postopka – zastaranje
Bolniški stalež kot razlog za opravičeno odsotnost z dela pomeni le, da je delavec iz zdravstvenih razlogov nesposoben za delo, ne pomeni pa nujno, da zaradi tega disciplinskega postopka zoper njega ni mogoče voditi (nekoliko poenostavljen primer: mavec na roki, ki delavcu onemogoča delo, ne preprečuje udeležbe delavca na disciplinski obravnavi). Za zaključek, da zaradi odsotnosti z dela tudi disciplinskega postopka ni mogoče voditi, bi bilo treba na primer dokazati, da je bil delavec hospitaliziran, da je nepokreten ali podobno.
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.
Ob ugotovitvi, da je tožnica v spornem obdobju dejansko opravljala delo v lokalu toženca, pri čemer ni jasno, koliko dni in v kakšnem obsegu, se tožbeni zahtevek ne more zavrniti, češ da tožnica ni podala ustrezne in zadostne trditvene podlage glede višine vtoževane terjatve iz naslova plačila za delo.
Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni dokazala, da glede na okoliščine in interese pogodbenih strank ni mogoča vrnitev tožnika na delo, ampak je le navajala, da je zaradi recesije v težkem položaju, tako da ne zaposluje novih delavcev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da zavrne reintegracijski tožbeni zahtevek in sodno razveže pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno enkrat opomnjen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 116, 116/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – bolniški stalež
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri delodajalec navede, da bo delavcu prenehalo delovno razmerje šele po tem, ko zaključi bolniški stalež in se vrne na delo, ni zakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
izvršba – rubež - nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo
Na način, kot je predlagal upnik, izvršbe ni mogoče realizirati, saj iz 211. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju jasno izhaja, da se izvršba z rubežem nepremičnine, ki ga po odredbi sodišča opravi izvršitelj (2. odst.), opravi le v primeru, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo (1. odst.). Če pa je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je mogoče izvršbo opraviti le na način, ki je naveden v 167. čl. ZIZ.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179, 182.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – sokrivda – nepremoženjska škoda
Delo na strehi (na višini) nad delujočo livarsko pečjo predstavlja nevarno dejavnost, zaradi česar je za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca s strehe, tožena stranka objektivno odgovorna.
Tožnik je k nastanku škode prispeval v višini 20 %, ker je pred padcem ravnal nepremišljeno, saj ni upošteval navodil nadrejenega delavca, da ne sme stopati po strehi.
Tožnik je upravičen le do razlike v znesku odpravnine za primer razrešitve iz nekrivdnih razlogov, ki ostane po odvodu akontacije dohodnine in plačilu prispevkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062185
ZIZ člen 168, 168/3, 168/4. ZPP člen 212.
darilna pogodba – izstavitev zemljiško knjižne listine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Na podlagi 5. odst. 168. člena ZIZ je mogoče poleg oblikovanja zahtevka za vknjižbo lastninske pravice tudi oblikovanje zahtevka za izdajo zemljiškoknjižne listine. Če toženec zemljiškoknjižne listine ne izda, se tudi v tem primeru vknjižba izvede na osnovi sodbe.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – manjkajoča listina v spisu
Tožeča stranka, ki trdi, da je listino vložila v spis v postopku pred sodiščem prve stopnje ter da se je ta tekom postopka izgubila iz spisa smiselno zatrjuje obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP.
ZDR člen 128, 129. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 52, 56.
plača – dodatek k plači
Tožnica v spornem obdobju ni prejemala plače, kot je določena s kolektivno pogodbo, ampak bistveno višjo plačo, zaradi česar do posebnega dodatka, za katerega so se povišale plače, določene s kolektivno pogodbo, ni upravičena.
invalidnost I. kategorije – vzrok – bolezen – poškodba pri delu
Pri tožniku so k nastanku I. kategorije invalidnosti prispevali eno tretjino bolezen hrbtenice, eno tretjino bolezen srca in eno tretjino mešana anksiozna in depresivna motnja, medtem ko poškodba pri delu v letu 2007 ni prispevala k ugotovitvi I. kategorije invalidnosti. Hernia disci je namreč nastala zaradi degenerativnih sprememb (bolezen hrbtenice) in ne zaradi poškodbe. Vzrok invalidnosti je zato bolezen in ne poškodba pri delu.
ZST člen 4, 14, 14/1. ZST-1 člen 5, 13. ZPP člen 12.
sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo
Oprostitev plačila sodne takse za pritožbo mora pritožnik predlagati hkrati z vložitvijo pritožbe, s kasnejšim predlogom za oprostitev pa pritožnik ne more uspeti, saj taksna obveznost za pritožbo nastane ob vložitvi pritožbe, učinek taksne oprostitve, o kateri je odločeno s sklepom o oprostitvi plačila sodnih taks, pa je omejen na tiste taksne obveznosti, ki do dneva vložitve predloga še niso nastale.